Medijsko središče

DNEVNI IZBOR

Povprečna plača nižja od plače za januar

STATISTIKA

22.04.2025 V primerjavi s plačo za januar je bila povprečna bruto plača za februar 2025 nižja – nominalno za 1,4 % oz. realno za 1,7 %.

Bruto: 2.430,99 EUR, neto: 1.550,03 EUR

Povprečna bruto plača za februar 2025 je znašala 2.430,99 EUR. Od plače za januar je bila nižja, nominalno za 1,4 %, realno pa za 1,7 %. Povprečna neto plača je znašala 1.550,03 EUR in je bila od plače za januar nominalno nižja za 1,2 %, realno pa za 1,5 %.

V primerjavi s plačo za februar prejšnjega leta pa je bila povprečna plača višja – nominalno za 6,6 % v bruto znesku (oz. za 6,7 % v neto znesku), realno pa za 4,9 % v bruto znesku (oz. za 5,0 % v neto znesku).

Povprečna plača nižja v obeh sektorjih, javnem in zasebnem

V primerjavi s plačo za januar se je povprečna bruto plača znižala v obeh sektorjih – v javnem sektorju za 2,2 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 1,6 %), v zasebnem sektorju pa za 0,9 %.

Najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro

V povprečju najvišjo bruto plačo so prejeli v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.630,20 EUR), najnižjo pa v gostinstvu (1.753,11 EUR).

Od slovenskega povprečja višja le v osrednjeslovenski statistični regiji

Na ravni statističnih regij je bila povprečna bruto plača za februar najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji (edino v tej je bila višja od povprečja na ravni države, in sicer za 10,2 %; znašala je 2.678,53 EUR), najnižja pa v primorsko-notranjski statistični regiji (2.096,45 EUR ali za 13,8 % manj od slovenskega povprečja).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečna mesečna plača pri pravnih osebah po statističnih regijah delovnega mesta, Slovenija, februar 2025

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	feb 2025	Ø jan–feb 2025	Ø dec 2024–feb 2025	feb 2025 jan 2025	feb 2025 feb 2024	Ø jan–feb 2025 Ø jan–feb 2024
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.430,99	2.447,66	2.567,07	-1,4	6,6	6,7
Javni sektor	2.772,44	2.803,48	2.863,42	-2,2	10,6	10,4
od tega sektor država	2.810,22	2.833,06	2.840,32	-1,6	11,8	11,5
Zasebni sektor	2.273,14	2.283,43	2.430,27	-0,9	4,4	4,7
Neto	1.550,03	1.559,57	1.648,78	-1,2	6,7	6,7
Javni sektor	1.761,17	1.777,15	1.821,52	-1,8	10,3	10,0
od tega sektor država	1.781,20	1.793,96	1.799,70	-1,4	11,2	11,0
Zasebni sektor	1.452,42	1.459,14	1.569,03	-0,9	4,6	4,8

Vir: SURS, 22. 4. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene življenjskih potrebščin na letni ravni višje za 2,0 %, na mesečni pa za 0,6 %

STATISTIKA

31.03.2025 Marca so bile življenjske potrebščine v povprečju za 2,0 % dražje kot pred letom dni in za 0,6 % dražje kot mesec prej. Pri storitvah so se cene v enem letu zvišale za 3,4 %, pri blagu pa za 1,3 %.

Na letno rast cen so najbolj vplivale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač …

Cene življenjskih potrebščin so se marca na letni ravni zvišale, in sicer za 2,0 %. V istem mesecu prejšnjega leta je bila stopnja inflacije 3,6-odstotna.

Storitve so se v povprečju podražile za 3,4 %, blago pa za 1,3 %. Pri poltrajnem blagu so se cene zvišale za 2,2 % in pri blagu dnevne porabe za 1,7 %, medtem ko so se pri trajnem blagu znižale za 0,8 %.

K letni inflaciji je največ, 0,7 odstotne točke, prispevala podražitev hrane in brezalkoholnih pijač (za 3,5 %). S po 0,3 odstotne točke so sledile podražitve v zdravstvu (za 5,4 %) ter restavracijah in hotelih (za 4,2 %).

Višje kot pred enim letom so bile tudi cene v skupinah oblačila in obutev (za 2,5 %), rekreacija in kultura (za 2,3 %), raznovrstno blago in storitve (prav tako za 2,3 %) ter prevoz (za 1,0 %). Vsaka izmed omenjenih skupin je k letni inflaciji dodala 0,2 odstotne točke.

Po drugi strani so se cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo znižale za 1,2 % ter inflacijo ublažile za 0,2 odstotne točke.

… na mesečno pa podražitve oblačil in obutve ter električne energije

V primerjavi s februarjem so se cene življenjskih potrebščin povprečno zvišale za 0,6 %.

Najbolj so na mesečno inflacijo vplivale višje cene oblačil in obutve. Oblačila so se zaradi končanih popustov in prehoda na spomladansko-poletno kolekcijo podražila za 9,4 % ter k mesečni inflaciji prispevala 0,4 odstotne točke. Cene obutve so zrasle za 5,9 % in dodale 0,1 odstotne točke.

V povprečju za 7,5 % so se zvišale tudi cene v skupini električna energija, plini in druga goriva (najbolj cene električne energije, in sicer za 16,5 %) ter k inflaciji prispevale 0,4 odstotne točke.

Po 0,1 odstotne točke so dodale še dražje zunajbolnišnične storitve (za 4,9 %), drugi rekreacijski predmeti, vrtnarjenje in male živali (za 2,9 %), hrana (za 0,7 %) ter preostale marčevske podražitve.

Po drugi strani so inflacijo za 0,6 odstotne točke ublažile nižje cene počitniških paketov; ti so bili ob koncu zimske sezone cenejši za 14,8 %. Za 0,1 odstotne točke so inflacijo znižali še cenejši proizvodi in storitve za osebna vozila (najbolj sta se pocenila bencin in dizelsko gorivo, in sicer za 1,4 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v marcu 2,2-odstotna (pred enim letom 3,4-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,8 %.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 4,1 %, cene blaga pa za 1,1 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 1,6 % in poltrajno blago za 1,4 %, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 1,4 %.

Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za februar 2025 in so dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila februarja v državah članicah EMU 2,3-odstotna (mesec prej 2,5-odstotna) in v državah članicah EU 2,7-odstotna (mesec prej 2,8-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (0,9-odstotna), najvišja pa na Madžarskem (5,7-odstotna); v Sloveniji je znašala 1,9 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 31. 3. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Obe temeljni obrestni meri v aprilu višji

STATISTIKA

31.03.2025 V aprilu 2025 je mesečna temeljna obrestna mera 0,2 %, letna temeljna obrestna mera pa 2,46 % odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), april 2025

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,46 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 3. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Januarske plače nižje od decembrskih, a višje kot leto prej

STATISTIKA

21.03.2025 V primerjavi s plačo za december 2024 je bila povprečna bruto plača za januar 2025 nižja – nominalno za 12,1 % oz. realno za 11,7 %. Tolikšno znižanje je bilo predvsem posledica manjšega obsega izrednih izplačil, kot sta 13. plača in božičnica.

Bruto: 2.464,35 EUR, neto: 1.569,12 EUR

Povprečna bruto plača za januar 2025 je znašala 2.464,35 EUR. Od plače za december 2024 je bila nižja, nominalno za 12,1 %, realno pa za 11,7 %. Povprečna neto plača je znašala 1.569,12 EUR in je bila od plače za december 2024 nominalno nižja za 14,1 %, realno pa za 13,8 %. Povprečna plača se je znižala predvsem zaradi manjšega obsega izrednih izplačil (13. plač in božičnic); delež teh izplačil v celotni masi izplačanih bruto plač je namreč pri plači za januar znašal le 0,2 %, pri plači za december pa 12,8 %.

V primerjavi s plačo za januar prejšnjega leta pa je bila povprečna plača višja – nominalno za 6,9 % v bruto znesku (oz. za 6,7 % v neto znesku), realno pa za 4,8 % v bruto znesku (oz. za 4,6 % v neto znesku).

Povprečna plača v obeh sektorjih nižja od plače za december 2024, a višja od plače za januar 2024

Povprečna bruto plača se je v primerjavi s plačo za december 2024 znižala v obeh sektorjih – v zasebnem sektorju za 15,7 %, v javnem sektorju pa za 5,0 % (v obeh predvsem zaradi manjšega obsega izplačanih izrednih izplačil). V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je bila povprečna bruto plača približno enaka plači za december 2024.

V primerjavi s plačo za januar prejšnjega leta pa se je povprečna bruto plača v obeh sektorjih zvišala – v zasebnem sektorju za 5,0 %, v javnem sektorju pa za 10,2 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 11,1 %). Izrazitejše zvišanje plač v javnem sektorju v tem obdobju je med drugim povezano tudi z uvedbo prenovljenega sistema plač v javnem sektorju, ki je začel veljati 1. januarja 2025.

Najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro

V povprečju so najvišjo plačo za januar prejeli v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.441,73 EUR bruto oz. 2.113,18 EUR neto), najnižjo pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.781,42 EUR bruto oz. 1.170,08 EUR neto).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	jan 2025	Ø nov 2024–jan 2025	jan 2025 dec 2024	jan 2025 jan 2024
	EUR		nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.464,35	2.595,97	-12,1	6,9
Javni sektor	2.834,62	2.841,81	-5,0	10,2
od tega sektor država	2.856,00	2.781,50	0,0	11,1
Zasebni sektor	2.293,72	2.482,80	-15,7	5,0
Neto	1.569,12	1.668,80	-14,1	6,7
Javni sektor	1.793,17	1.807,07	-6,1	9,7
od tega sektor država	1.806,78	1.761,67	-0,2	10,7
Zasebni sektor	1.465,86	1.605,14	-18,0	5,0

Vir: SURS, 21. 3. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene življenjskih potrebščin na letni ravni višje za 1,6 %, na mesečni pa za 0,3 %

STATISTIKA

28.02.2025 K letni inflaciji so največ prispevale za 2,8 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Na mesečni ravni pa so imeli največji vpliv za 10,9 % dražji počitniški paketi.

Na letni ravni cene v povprečju višje za 1,6 %

Cene življenjskih potrebščin so se februarja na letni ravni zvišale za 1,6 %. V istem mesecu lani je bila stopnja inflacije 3,4-odstotna.

Storitve so se v povprečju podražile za 3,2 %, blago pa za 0,7 %. Pri poltrajnem blagu so se cene zvišale za 1,3 % in pri blagu dnevne porabe za 0,9 %, medtem ko so se pri trajnem blagu znižale za 0,4 %.

Na letno rast cen so z 0,5 odstotne točke najbolj vplivale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,8 %). Za 2,7 % so se zvišale cene izdelkov in storitev v skupini prevoz ter dodale 0,4 odstotne točke, za 0,3 odstotne točke pa je bila inflacija višja zaradi 4,6-odstotne podražitve storitev v restavracijah in hotelih.

Po drugi strani so se cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo znižale za 4,6 % ter inflacijo ublažile za 0,6 odstotne točke.

V februarju podražitev počitniških paketov

Na mesečni ravni so na inflacijo najbolj (za 0,4 odstotne točke) vplivale 10,9-odstotne podražitve počitniških paketov. Po 0,1 odstotne točke vpliva so dodale podražitve oblačil (za 2,8 %), oskrbe z vodo in raznih storitev v zvezi s stanovanjem (za 2,2 %) ter hrane (za 0,4 %). Mesečno rast cen so za 0,1 odstotne točke zvišali tudi za 1,3 % dražji proizvodi in storitve za osebna vozila, znotraj te skupine so se najbolj podražili dizelsko gorivo (za 2,1 %), bencin (za 1,8 %) ter učne ure vožnje, preskusi, dovoljenja in tehnični pregledi (prav tako za 1,8 %). Vse preostale podražitve so skupno dodale še 0,1 odstotne točke.

Po drugi strani so se v povprečju za 9,7 % znižale cene v skupini električna energija, plini in druga goriva (najbolj cene električne energije in sicer za 20,1 %) ter inflacijo ublažile za 0,6 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v februarju 1,9-odstotna (pred enim letom 3,4-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,2 %.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,9 %, cene blaga pa za 0,8 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 1,3 % in poltrajno blago za 0,6 %, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 1,3 %.

Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za januar 2025 in so dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila januarja v državah članicah EMU 2,5-odstotna (mesec prej 2,4-odstotna) in v državah članicah EU 2,8-odstotna (mesec prej 2,7-odstotna). Najnižja je bila na Danskem (1,4-odstotna), najvišja pa na Madžarskem (5,7-odstotna); v Sloveniji je znašala 2,3 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 28. 2. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nižja mesečna in letna temeljna obrestna mera

STATISTIKA

28.02.2025 V marcu 2025 je mesečna temeljna obrestna mera 0,1 %, letna temeljna obrestna mera pa 1,18 % odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), marec 2025

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,1 %
- Letna temeljna obrestna mera > 1,18 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 28. 2. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača višja tako na mesečni kot na letni ravni

STATISTIKA

17.02.2025 V primerjavi s plačo za november je bila povprečna bruto plača za december 2024 višja – nominalno za 11,3 % oz. realno za 11,6 %. Tudi povprečna mesečna bruto plača za leto 2024 je bila višja od plače za leto prej; znašala je 2.394,92 evrov.

Na mesečni ravni plača višja predvsem zaradi večjega obsega izrednih izplačil

Povprečna bruto plača za december 2024 je znašala 2.803,97 EUR. Od plače za november je bila nominalno višja za 11,3 %, realno pa za 11,6 %. Povprečna neto plača je znašala 1.825,75 EUR in je bila od plače za november nominalno višja za 13,3 %, realno pa za 13,6 %. Povprečna plača se je zvišala predvsem zaradi večjega obsega izrednih izplačil (13. plač in božičnic); delež teh izplačil v celotni masi izplačanih bruto plač je namreč pri plači za december znašal 12,8 %, pri plači za november pa 5,7 %.

Povprečna bruto plača se je v primerjavi s plačo za november zvišala v obeh sektorjih – v zasebnem sektorju za 11,9 %, v javnem sektorju pa za 10,1 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 8,4 %).

Višja tudi povprečna mesečna plača za leto 2024

Povprečna mesečna plača za leto 2024 je znašala 2.394,92 EUR bruto oz. 1.526,02 EUR neto. Od plače za leto 2023 je bila višja tako nominalno (v bruto znesku za 6,2 % oz. v neto znesku za 3,8 %) kot tudi realno (v bruto znesku za 4,1 % oz. v neto znesku za 1,8 %).

V primerjavi s plačo za 2023 je bila povprečna mesečna bruto plača za 2024 v zasebnem sektorju višja za 7,0 %, v javnem sektorju pa za 4,6 % (v institucionalnem sektorju država se je zvišala za 4,0 %).

Povprečna mesečna bruto plača za 2024 je bila na ravni statističnih regij od slovenskega povprečja višja le v osrednjeslovenski statistični regiji (za 9,6 %; znašala je 2.625,64 EUR) in v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (za 0,9 %). Najnižja pa je bila v primorsko-notranjski statistični regiji (2.068,62 EUR ali za 13,6 % manj od slovenskega povprečja).

Povprečna mesečna plača pri pravnih osebah po statističnih regijah delovnega mesta, Slovenija, 2024

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	dec 2024	Ø jan–dec 2024	Ø okt–dec 2024	dec 2024 nov 2024	dec 2024 dec 2023	Ø jan–dec 2024 Ø jan–dec 2023
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.803,97	2.394,92	2.569,95	11,3	3,9	6,2
Javni sektor	2.982,28	2.645,10	2.780,82	10,1	4,8	4,6
od tega sektor država	2.854,75	2.632,82	2.711,06	8,4	4,1	4,0
Zasebni sektor	2.721,63	2.280,99	2.473,14	11,9	3,4	7,0
Neto	1.825,75	1.526,02	1.650,07	13,3	2,5	3,8
Javni sektor	1.909,53	1.679,04	1.768,00	11,1	3,4	2,6
od tega sektor država	1.811,10	1.670,27	1.717,45	8,6	2,7	2,1
Zasebni sektor	1.787,07	1.456,34	1.595,92	14,4	2,1	4,4

Vir: SURS, 17. 12. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Lani je bila gospodarska rast v Sloveniji 1,6-odstotna

STATISTIKA

14.02.2025 V 4. četrtletju 2024 se je BDP v primerjavi z istim obdobjem leto prej povečal za 1,5 %, v celotnem letu 2024 pa za 1,6 %.

Rast domačega povpraševanja

Domača potrošnja se je v zadnjem četrtletju 2024 v primerjavi z istim obdobjem leta 2023 povečala za 0,1 %. Končna potrošnja je zrasla za 2,4 %, bruto investicije pa so se zmanjšale za 7,6 %. K njihovemu upadu je največ prispevalo zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva, ki so upadle tretje četrtletje zapored, tokrat za 5,2 %. Nižje so bile tako investicije v opremo in stroje (za 7,1 %) kot tudi v zgradbe in objekte (za 4,9 %).

Potrošnja gospodinjstev se je povečala, in sicer za 1,2 %. Med izdatki gospodinjstev so najbolj izstopali izdatki za storitve, ki so se povečali za 2,1 %.

Povečanje menjave s tujino

Podobno kot v prejšnjem četrtletju smo zaznali povečanje pri menjavi blaga in storitev s tujino. Obseg izvoza je v lanskem zadnjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem leto prej zrasel za 3,9 %. Povečal se je tudi uvoz, in sicer za 2,3 %. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti obsega BDP prispeval 1,3 odstotne točke.

BDP lani zrasel za 1,6 %

Po prvi oceni se je BDP v letu 2024 povečal za 1,6 %. K rasti BDP je pozitivno prispevala končna potrošnja tako gospodinjstev kot tudi države. Negativno sta na rast BDP vplivala zmanjšanje bruto investicij in menjava s tujino. Obseg uvoza je bil v letu 2024 višji za 3,9 %, izvoza pa za 3,2 %, zato je bil prispevek salda menjave s tujino negativen in je znašal 0,4 odstotne točke.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Vir: SURS, 14. 2. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Inflacija na letni ravni 2,0-odstotna, na mesečni ravni 0,4-odstotna deflacija

STATISTIKA

06.02.2025 Življenjske potrebščine so bile v letošnjem januarju v povprečju za 2,0 % dražje kot v lanskem. Na mesečni ravni pa so zimske razprodaje oblačil in obutve največ prispevale k deflaciji, znašala je 0,4 %.

Na letni ravni cene v povprečju višje za 2,0 %

Cene življenjskih potrebščin so se januarja na letni ravni zvišale, in sicer za 2,0 %. V istem mesecu prejšnjega leta je bila stopnja inflacije 3,3-odstotna.

Storitve so se v povprečju podražile za 3,1 %, blago pa za 1,5 %. Pri blagu dnevne porabe so se cene zvišale za 2,1 % in pri poltrajnem blagu za 1,0 %, medtem ko so se pri trajnem blagu znižale za 0,3 %.

K letni inflaciji sta največ, vsaka po 0,4 odstotne točke, prispevali skupini prevoz (za 3,0 % višje cene) ter hrana in brezalkoholne pijače (podražitev za 2,3 %). Za 4,8 % višje cene v restavracijah in hotelih so dodale 0,3 odstotne točke.

S po 0,2 odstotne točke so sledile podražitve v skupinah alkoholne pijače in tobak (za 3,5 %), rekreacija in kultura (za 2,2 %) ter raznovrstno blago in storitve (prav tako za 2,2 %).

Mesečno rast cen znižale zimske razprodaje

Januarja so bile cene življenjskih potrebščin v primerjavi z mesecem prej v povprečju nižje za 0,4 %.

Največ so k mesečni deflaciji prispevale nižje cene oblačil in obutve. Oblačila so se ob sezonskih razprodajah pocenila za 10,6 % in k mesečni deflaciji prispevala 0,5 odstotne točke. Pri obutvi so se cene znižale za 6,7 % in prispevale 0,1 odstotne točke. Dodatnih 0,1 odstotne točke vpliva so imeli cenejši počitniški paketi (za 2,9 %).

Po drugi strani so vsaka s po 0,1 odstotne točke deflacijo ublažile podražitve brezalkoholnih pijač (za 3,1 %), gostinskih storitev (za 1,5 %) in naftnih derivatov (tekoča goriva so se podražila za 1,2 %, bencin za 1,4 % ter dizelsko gorivo za 0,9 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v januarju 2,3-odstotna (pred enim letom 3,4-odstotna). Mesečna rast cen je znašala −0,3 %.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,8 %, cene blaga pa za 1,5 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,3 % in poltrajno blago za 0,4 %, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 1,1 %.

Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za december 2024 in so dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra v državah članicah EMU 2,4-odstotna (mesec prej 2,2-odstotna) in v državah članicah EU 2,7-odstotna (mesec prej 2,5-odstotna). Najnižja je bila na Irskem (1,0-odstotna), najvišja pa v Romuniji (5,5-odstotna); v Sloveniji je znašala 2,0 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Vir: DURS, 6. 2. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna temeljna obrestna mera višja, mesečna nespremenjena

STATISTIKA

31.01.2025 V februarju 2025 je mesečna temeljna obrestna mera 0,2 %, letna temeljna obrestna mera pa 2,64 odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), februar 2025

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,64 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 1. 2025

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna inflacija decembra 1,9-odstotna, povprečna letna pa 2,0-odstotna

STATISTIKA

30.12.2024 V letošnjem letu smo imeli 1,9-odstotno inflacijo. Letno inflacijo so najbolj zaznamovale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Storitve so se v enem letu podražile za 2,7 %, blago pa za 1,4 %. Na mesečni ravni so se cene v povprečju znižale za 0,3 %.

Leto zaključujemo z 1,9-odstotno inflacijo

Letna rast drobnoprodajnih cen je bila v decembru 1,9-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta 4,2-odstotna), povprečna letna rast cen pa 2,0-odstotna.

Storitve so se v povprečju podražile za 2,7 %, blago pa za 1,4 %. Pri poltrajnem blagu so se cene zvišale za 2,0 % in pri blagu dnevne porabe za 1,9 %, medtem ko so se pri trajnem blagu znižale za 0,8 %.

K letni inflaciji so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale za 2,6 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Podražitve v skupini restavracije in hoteli (za 4,1 %) so dodale 0,3 odstotne točke.

S po 0,2 odstotne točke so sledile podražitve v skupinah alkoholne pijače in tobak (za 3,6 %), oblačila in obutev (za 2,2 %), raznovrstno blago in storitve (prav tako za 2,2 %), stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 1,3 %) ter prevoz (za 1,2 %).

Cene na mesečni ravni v povprečju upadle za 0,3 %

Decembra so bile cene življenjskih potrebščin v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju nižje za 0,3 %.

Pocenitve v skupini rekreacija in kultura (za 2,7 %) so k mesečni deflaciji prispevale 0,3 odstotne točke. 0,1 odstotne točke so dodala še cenejša oblačila in obutev (za 1,6 %). Druge decembrske pocenitve so prispevale dodatnih 0,2 odstotne točke.

Po drugi strani so vsaka s po 0,1 odstotne točke deflacijo ublažile višje cene v restavracijah in hotelih (za 0,8 %), hrane in brezalkoholnih pijač (za 0,5 %) ter izdelkov in storitev v skupini prevoz (za 0,4 %).

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo podatkovni bazi SiStat.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 2,0-odstotna (pred enim letom 3,8-odstotna). Mesečna rast cen je znašala −0,1 %.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,6 %, cene blaga pa za 1,1 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 1,7 % in poltrajno blago za 1,4 %, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 1,7 %.

Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za november 2024 in so dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra v državah članicah EMU 2,2-odstotna (mesec prej 2,0-odstotna) in v državah članicah EU 2,5-odstotna (mesec prej 2,3-odstotna). Najnižja je bila na Irskem (0,5-odstotna), najvišja pa v Romuniji (5,4-odstotna); v Sloveniji je znašala 1,6 %.

Višje trošarine zvišale letno inflacijo za 0,3 odstotne točke

Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP) in harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT) sta se na letni ravni razlikovala za 0,3 odstotne točke.

Letos so se enkrat zvišale trošarine za tobačne izdelke, večkrat so se spremenile tudi trošarine za naftne derivate.

Letna rast cen, merjena s HICŽP, je bila 2,0-odstotna; če se trošarine ne bi spremenile, pa bi bila nižja (1,7-odstotna).

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 12. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Obe temeljni obrestni meri v januarju višji

STATISTIKA

30.12.2024 V januarju 2025 je mesečna temeljna obrestna mera 0,2 %, letna temeljna obrestna mera pa 2,38 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), januar 2025

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,38 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 12. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Inflacija na letni ravni 1,8-odstotna, na mesečni pa 0,7-odstotna

STATISTIKA

29.11.2024 Življenjske potrebščine so se v enem letu v povprečju podražile za 1,8 %. Pri storitvah so se cene zvišale za 2,8 %, pri blagu pa za 1,2 %.
Statistiki po ugotovljeni napaki popravili novembrsko inflacijo na 1,7 odstotka (glej popravek)!

Na letno inflacijo najbolj vplivale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač

Cene življenjskih potrebščin so se novembra na letni ravni zvišale, in sicer za 1,8 %. V prejšnjem mesecu je bila stopnja inflacije ničelna, v istem mesecu prejšnjega leta pa 4,9-odstotna.

Storitve so se v povprečju podražile za 2,8 %, blago pa za 1,2 %. Pri poltrajnem blagu so se cene zvišale za 3,0 % in pri blagu dnevne porabe za 1,3 %, medtem ko so se pri trajnem blagu znižale za 0,9 %.

K letni inflaciji so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale za 2,3 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. S po 0,3 odstotne točke so sledile podražitve v skupinah zdravstvo (za 6,1 %), restavracije in hoteli (za 3,8 %), oblačila in obutev (za 3,6 %) ter rekreacija in kultura (za 3,1 %).

Letno rast cen za 0,2 odstotne točke ublažili cenejši izdelki in storitve v skupini prevoz (za 1,4 %).

Dražja električna energija in pogonska goriva

Električna energija se je novembra zaradi prehoda v tako imenovano visoko sezono pri izračunu cen omrežnine podražila za 16,8 % in inflacijo zvišala za 0,5 odstotne točke. 0,2 odstotne točke so prispevale višje cene pogonskih goriv; bencin se je podražil za 5,3 %, dizelsko gorivo pa za 2,4 %.

Dražji kot mesec prej so bili tudi drugi rekreacijski predmeti, predmeti za vrtnarjenje in male živali (za 1,9 %), oblačila (za 1,7 %) ter hrana (za 0,8 %). Vsaka izmed omenjenih skupin je k mesečni inflaciji dodala po 0,1 odstotne točke.

Po drugi strani so se v primerjavi z oktobrom pocenili nastanitvene storitve (za 4,5 %) in počitniški paketi (za 2,3 %) ter oboji inflacijo ublažili s po 0,1 odstotne točke. Dodatnih 0,1 odstotne točke so k nižji mesečni inflaciji prispevale vse preostale novembrske pocenitve.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v novembru 1,6-odstotna (pred enim letom 4,5-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,8 %.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,7 %, cene blaga pa za 0,6 %. Poltrajno blago se je podražilo za 2,3 % in blago dnevne porabe za 0,8 %, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 2,1 %.

Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za oktober 2024 in so dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila oktobra v državah članicah EMU 2,0-odstotna (mesec prej 1,7-odstotna) in v državah članicah EU 2,3-odstotna (mesec prej 2,1-odstotna). Najnižja je bila v Sloveniji (0,0-odstotna), najvišja pa v Romuniji (5,0-odstotna).

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

*Popravek – podatke o Indeksih cen življenjskih potrebščin, november 2024 ponovno objavljamo (02. 12. 2024)

Povzetek:

Zaradi odkritja napak v statističnih podatkih, predstavljenih v objavi dne 29. 11. 2024, omenjene podatke ponovno objavljamo. Za morebitne nevšečnosti se opravičujemo in vas prosimo za razumevanje.

Vir: SURS, 29. 11. 2024, 2. 12. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Obe temeljni obrestni meri v decembru višji

STATISTIKA

29.11.2024 V decembru 2024 je mesečna temeljna obrestna mera 0,1 %, letna temeljna obrestna mera pa 1,19 % odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), december 2024

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,1 %
- Letna temeljna obrestna mera > 1,19 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 29. 11. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nekoliko nižja od plače za avgust

STATISTIKA

22.11.2024 V primerjavi s plačo za avgust sta bili povprečna bruto in neto plača za september nominalno in realno nižji za 0,5 %.

Bruto: 2.343,07 EUR, neto: 1.487,43 EUR

Povprečna plača za september 2024 je znašala 2.343,07 EUR bruto oz. 1.487,43 EUR neto. Od plače za avgust je bila tako nominalno kot realno nižja za 0,5 %.

V primerjavi s plačo za lanski september pa se je povprečna bruto plača zvišala – nominalno za 6,1 % in realno za 5,5 %.

Plača nižja v obeh sektorjih, javnem in zasebnem

V primerjavi s plačo za avgust se je povprečna bruto plača v javnem sektorju znižala za 0,9 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 0,3 %), v zasebnem sektorju pa za 0,2 %.

Od slovenskega povprečja višja le v osrednjeslovenski statistični regiji

Povprečna bruto plača za september je bila najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji (edino v tej je bila višja od slovenskega povprečja, in sicer za 9,9 %; znašala je 2.574,26 EUR), najnižja pa v primorsko-notranjski statistični regiji (2.025,46 EUR ali za 13,6 % manj od slovenskega povprečja).

Najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

V povprečju je bila najvišja plača za september izplačana v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.400,20 EUR bruto oz. 2.066,98 EUR neto), najnižja pa v gostinstvu (1.735,93 EUR bruto oz. 1.136,59 EUR neto).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	sep 2024	Ø jan–sep 2024	Ø jul–sep 2024	sep 2024 avg 2024	sep 2024 sep 2023	Ø jan–sep 2024 Ø jan–sep 2023
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.343,07	2.336,48	2.358,84	-0,5	6,1	6,5
Javni sektor	2.609,04	2.599,45	2.641,59	-0,9	4,6	4,3
od tega sektor država	2.625,18	2.606,42	2.650,88	-0,3	4,4	3,9
Zasebni sektor	2.221,51	2.217,06	2.230,01	-0,2	6,9	7,6
Neto	1.487,43	1.484,60	1.497,16	-0,5	3,4	3,9
Javni sektor	1.651,44	1.649,12	1.673,19	-1,3	2,4	2,3
od tega sektor država	1.662,19	1.654,34	1.680,51	-0,7	2,2	1,9
Zasebni sektor	1.412,47	1.409,90	1.416,96	-0,1	3,8	4,8

Vir: SURS, 22. 11. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bruto domači proizvod na letni ravni višji za 1,4 %

STATISTIKA

14.11.2024 V letošnjem 3. četrtletju se je zunanje povpraševanje povečalo, domače pa zmanjšalo. Gospodarska rast je bila 1,4-odstotna, enako povečanje smo zaznali tudi v obdobju med januarjem in septembrom 2024 v primerjavi z istim obdobjem lani.

Domače povpraševanje manjše

Domača potrošnja se je v primerjavi z lanskim 3. četrtletjem zmanjšala za 0,4 %. Na upad domačega povpraševanja so vplivale bruto investicije, te so upadle za 13,6 %. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 8,2 %. Najizraziteje so upadle investicije v gradbene objekte, in sicer za 14,5 %, nižje pa so bile tudi investicije v opremo in stroje (za 2,6 %).

Končna potrošnja se je dvignila za 3,8 %; v okviru te je najbolj zrasla končna potrošnja države (za 9,1 %), povečali pa sta se tudi potrošnji gospodinjstev (za 1,9 %) in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG) (za 1,8 %).

Rast izvoza in uvoza

Izvoz se je skupno povečal za 8,4 %, njegova rast je bila izrazitejša pri blagu (za 9,3 %) kot pri storitvah (za 4,9 %). Zvišal se je tudi uvoz (za 6,5 %), od tega pri blagu za 6,6 % in pri storitvah za 4,5 %. Vpliv zunanjetrgovinskega salda na rast BDP je bil pozitiven in je znašal 1,9 odstotne točke.

Bruto domači proizvod, stalne cene, stopnje rasti (%), Slovenija

	2023		2024
	Č3	Č4	Č1	Č2	Č3
Originalni podatki
Letna rast	1,9	2,7	2,2	0,7	1,4
Desezonirani podatki
Četrtletna rast	0,0	0,8	-0,2	0,1	0,3
Letna rast	2,5	2,8	1,9	0,7	1,0

>> Več informacij najdete tukaj.

Vir: SURS, 14. 11. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene življenjskih potrebščin na letni ravni nespremenjene, v primerjavi s prejšnjim mesecem pa nižje za 0,5 %

STATISTIKA

30.10.2024 Cene življenjskih potrebščin so ostale v povprečju enake kot pred letom dni. Mesečna deflacija pa je bila predvsem posledica pocenitve električne energije in počitniških paketov.

Na letni ravni cene v povprečju enake kot pred letom dni

V oktobru smo zaznali ničelno letno stopnjo inflacije (v istem lanskem mesecu je bila 6,9-odstotna).

Storitve so se v povprečju podražile za 3,2 %, cene blaga pa upadle za 1,6 %. Pri blagu dnevne porabe so se znižale za 2,6 % in pri trajnem blagu za 1,2 %, medtem ko so se pri poltrajnem blagu zvišale za 2,1 %.

Deflacijski vpliv so imele (1,3 odstotne točke) nižje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 8,6 %); najbolj električna energija, ki se je pocenila za 22,7 %. Sledile so pocenitve izdelkov in storitev iz skupine prevoz (za 3,1 %) – inflacijo so znižale za 0,5 odstotne točke.

Po drugi strani so se v letu dni podražili alkoholne pijače in tobak (za 5,0 %), rekreacija in kultura (za 3,3 %) ter hrana in brezalkoholne pijače (za 1,4 %) – k inflaciji je vsaka izmed teh skupin prispevala po 0,3 odstotne točke.

V oktobru cenejši električna energija in počitniški paketi, dražji pa obleka in obutev

Ob spremembi načina obračuna cen omrežnine za električno energijo se je elektrika v primerjavi s prejšnjim mesecem pocenila za 9,3 % in inflacijo znižala za 0,3 odstotne točke. Za prav toliko so jo znižali tudi za 6,4 % cenejši počitniški paketi. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še cenejše nastanitvene storitve (za 4,4 %), najemnine (za 2,7 %), pogonska goriva (za 2,3 %) in preostale oktobrske pocenitve.

Po drugi strani je bil v oktobru še vedno opazen sezonski vpliv menjave kolekcij v trgovinah. Cene oblačil so bile višje za 5,3 % in obutve za 6,3 %, kar je mesečno inflacijo zvišalo za 0,3 odstotne točke oz. 0,1 odstotne točke. Podražila se je tudi zelenjava (za 3,6 %) in prispevala 0,1 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v oktobru 0,0-odstotna (pred enim letom 6,6-odstotna). Mesečna rast cen je znašala –0,3 %.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 3,9 %, cene blaga pa nižje za 2,0 %. Blago dnevne porabe se je pocenilo za 2,7 % in trajno blago za 2,1 %, medtem ko je bilo poltrajno blago dražje za 1,3 %.

Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za september 2024 in so dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra v državah članicah EMU 1,7-odstotna (mesec prej 2,2-odstotna) in v državah članicah EU 2,1-odstotna (mesec prej 2,4-odstotna). Najnižjo so izmerili na Irskem (0,0-odstotna), najvišjo pa v Romuniji (4,8-odstotna); v Sloveniji je znašala 0,7 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat .

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 10. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V novembru 2024 mesečna temeljna obrestna mera 0,0 %, letna temeljna obrestna mera 0,00 %

STATISTIKA

30.10.2024 Mesečna in letna temeljna obrestna mera sta se znižali in sta 0,0 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), november 2024

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0 %
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 10. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Stroški dela na letni ravni zrasli za 9,7 %

STATISTIKA

22.10.2024 Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo so znašali 3.015 EUR. Najnižji so bili v drugih dejavnostih, najvišji pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro.

Višji kot pred letom dni

Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo za leto 2023 so znašali 3.015 EUR ali za 9,7 % več kot leto prej. Največji delež od tega zneska so zajemali prejemki zaposlenih oseb, in sicer so predstavljali 86,5 %.

Najvišji v oskrbi z električno energijo, plinom in paro

Najvišji so bili v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (4.753 EUR), sledile so finančne in zavarovalniške dejavnosti (4.409 EUR). Po drugi strani so bili najnižji v drugih dejavnostih (2.262 EUR), sledila je dejavnost gostinstvo (2.365 EUR).

V EU-27 najvišji v Luksemburgu, najnižji v Bolgariji

Po Eurostatovih metodologiji in podatkih (v poslovnih subjektih z več kot 9 zaposlenimi za vsa področja dejavnosti razen dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost) so bili povprečni stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro najvišji v Luksemburgu (53,9 EUR), sledili sta Danska (48,1 EUR) in Belgija (47,1 EUR), najnižji pa v Bolgariji (9,3 EUR), sledila je Romunija (11,0 EUR). Na ravni EU-27 so ti stroški v opazovanem obdobju znašali 31,8 EUR, v Sloveniji pa 25,5 EUR; to nas je uvrstilo med Italijo (29,8 EUR) in Španijo (24,6 EUR).

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečni stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v izbranih državah EU, 2023

Povprečni mesečni stroški stroški dela na zaposleno osebo, Slovenija, 2023

	EUR
Stroški dela – skupaj	3.015,32
Prejemki zaposlenih oseb	2.609,62
Delodajalčevi socialni prispevki	436,69
Stroški izobraževanja	3,56
Drugi stroški dela	9,52
Davki	3,58
Subvencije¹⁾	47,65

1) Subvencije zmanjšujejo stroške dela.

Vir: SURS, 22. 10. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nižja od plače za julij

STATISTIKA

22.10.2024 V primerjavi s plačo za julij 2024 je bila povprečna bruto plača za avgust 2024 nekoliko nižja – nominalno za 1,1 %, realno pa za 0,9 %.

Bruto: 2.353,76 EUR, neto: 1.495,23 EUR

Povprečna bruto plača za avgust 2024 je znašala 2.353,76 EUR. Od plače za julij je bila nominalno nižja za 1,1 %, realno pa za 0,9 %. Povprečna neto plača je znašala 1.495,23 EUR in je bila od plače za julij nominalno nižja za 0,9 %, realno pa za 0,7 %.

Povprečna bruto plača se je v primerjavi s plačo za avgust prejšnjega leta zvišala – nominalno za 5,8 %, realno pa za 4,9 %.

Plača nižja v obeh sektorjih, javnem in zasebnem

V primerjavi s plačo za julij se je povprečna bruto plača v javnem sektorju znižala za 1,8 %, v zasebnem sektorju pa za 0,7 %.

Najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro

V povprečju so najvišjo bruto plačo prejeli v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.520,05 EUR). V tem področju dejavnosti se je povprečna plača v primerjavi s plačo za julij tudi najbolj zvišala (za 4,9 %), in sicer predvsem zaradi višjih izrednih izplačil. Po drugi strani je bila povprečna bruto plača najnižja v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.758,42 EUR).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	avg 2024	Ø jan–avg 2024	Ø jun–avg 2024	avg 2024 jul 2024	avg 2024 avg 2023	Ø jan–avg 2024 Ø jan–avg 2023
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.353,76	2.335,65	2.366,75	-1,1	5,8	6,5
Javni sektor	2.633,81	2.598,24	2.672,43	-1,8	3,6	4,3
od tega sektor država	2.632,79	2.604,06	2.684,15	-2,3	3,8	3,8
Zasebni sektor	2.226,29	2.216,50	2.227,79	-0,7	6,9	7,7
Neto	1.495,23	1.484,25	1.502,02	-0,9	3,4	4,0
Javni sektor	1.672,49	1.648,83	1.691,90	-1,4	1,9	2,3
od tega sektor država	1.674,04	1.653,36	1.700,78	-1,8	2,2	1,8
Zasebni sektor	1.414,54	1.409,58	1.415,70	-0,7	4,2	4,9

Vir: SURS, 22. 10. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene življenjskih potrebščin na letni ravni višje za 0,6 %, na mesečni nespremenjene

STATISTIKA

30.09.2024 Letna rast cen se še vedno umirja. Življenjske potrebščine so bile tako septembra za 0,6 % dražje kot pred enim letom, v primerjavi z avgustom pa so cene v povprečju ostale nespremenjene.

Drugi zaporedni mesec letna inflacija pod 1 %

Letna rast cen se je ponovno znižala in je v septembru znašala 0,6 %.

Storitve so se v povprečju podražile za 3,9 %, blago pa se je pocenilo za 1,0 %. Cene trajnega blaga in blaga dnevne uporabe so upadle za 1,3 % oz. 1,1 %, medtem ko so cene poltrajnega blaga zrasle za 0,1 %.

K letni inflaciji so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale za 3,9 % višje cene v skupini rekreacija in kultura. S po 0,3 odstotne točke so sledile podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 4,9 %), izdelkov in storitev v zdravstvu (za 4,7 %), v restavracijah in hotelih (za 4,2 %) ter pri hrani in brezalkoholnih pijačah (za 1,5 %).

Po drugi strani so letno inflacijo za 1 odstotno točko ublažile nižje cene izdelkov in storitev iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 6,1 %).

Na mesečni ravni cene v povprečju nespremenjene

Konec poletnih razprodaj oblačil in zamenjava za jesensko-zimsko kolekcijo so se odrazile kot 16,6-odstotna podražitev oblačil, kar je k mesečni inflaciji prispevalo 0,7 odstotne točke. Po drugi strani pa so se ob koncu poletne sezone za 12,3 % pocenili počitniški paketi in inflacijo ublažili za 0,6 odstotne točke.

Po 0,1 odstotne točke so k znižanju mesečne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin prispevale še pocenitve nastanitvenih storitev (za 5,5 %), proizvodov in storitev za osebna vozila (za 1,4 %) ter v skupini električna energija, plin in druga goriva – v tej so se cene najbolj znižale pri trdnih gorivih (za 8,4 %).

Mesečna inflacija je v povprečju ostala nespremenjena tudi zaradi višjih cen časopisov, knjig in pisalnih potrebščin (za 5,4 %). Tako omenjena skupina kakor tudi vse preostale podražitve v septembru so imele vsaka po 0,1 odstotne točke vpliva.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v septembru 0,7-odstotna (pred enim letom 7,1-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,2 %.

Storitve so se na letni ravni v povprečju podražile za 4,6 %, blago pa se je za 1,5 % pocenilo. Pri trajnem blagu so se tako cene znižale za 2,2 %, pri blagu dnevne uporabe za 1,5 % in pri poltrajnem blagu za 0,3 %.

Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za avgust 2024 in so dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila avgusta v državah članicah EMU 2,2-odstotna (mesec prej 2,6-odstotna) in v državah članicah EU 2,4-odstotna (mesec prej 2,8-odstotna). Najnižjo so izmerili v Litvi (0,8-odstotna), najvišjo pa v Romuniji (5,3-odstotna); v Sloveniji je znašala 1,1 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 9. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera v oktobru 2024 nespremenjena, letna se je znižala

STATISTIKA

30.09.2024 Mesečna temeljna obrestna mera v oktobru 2024 ostaja 0,1%, letna temeljna obrestna mera pa se je znižala na 1,19 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), oktober2024

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,1 %
- Letna temeljna obrestna mera > 1,19 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 9. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Prihodki države od davkov in socialnih prispevkov lani skupno višji za 9,0 %

STATISTIKA

26.09.2024 Davčni prihodki in socialni prispevki so se znova povečali v vseh glavnih kategorijah, najizraziteje pri tekočih davkih na dohodek in premoženje (za 10,2 %). Prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz so bili višji za 7,8 %, prihodki od socialnih prispevkov pa za 9,3 %.

Državni prihodki od tekočih davkov na dohodek in premoženje višji za 10,2 %

Davčni prihodki so se najbolj povečali pri tekočih davkih na dohodek in premoženje (za 10,2 %, na 5.038 milijonov EUR), med njimi pa zlasti davki na dohodek pravnih oseb (za 12,9 %, na 1.502 milijona EUR). Rast pri davkih od dohodka posameznikov ali gospodinjstev (dohodnina) je bila 10,0-odstotna, prihodki so obsegali 3.242 milijonov EUR. Državni prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz so lani znašali 8.253 milijonov EUR oz. za 7,8 % več kot v letu pred tem.Tudi prihodkov od socialnih prispevkov več

Prihodki od socialnih prispevkov so znašali 10.178 milijonov EUR in so se na letni ravni povečali za 9,3 %. K temu zvišanju so prispevali tako večji prihodki od socialnih prispevkov gospodinjstev (6.305 milijonov EUR oz. za 8,9 % več kot v 2022) kot delodajalcev (3.681 milijonov EUR oz. za 9,9 % več).

V celotnih davkih in socialnih prispevkih je delež davkov znašal 56,7 %, socialnih prispevkov pa 43,3 %. V davkih je imel največji strukturni delež davek na dodano vrednost (21,9 %).

Delež davčnih prihodkov v BDP znova upadel

Delež vseh davčnih prihodkov (davki na proizvodnjo in uvoz, davki na dohodke in premoženje ter davki na kapital) v bruto domačem proizvodu (BDP) Slovenije je znašal 20,8 % in je bil za 0,7 odstotne točke nižji kot leto prej.

Nižja implicitna davčna stopnja na delovno silo, kapital in dohodke podjetij, nekoliko višja na potrošnjo

V primerjavi z letom 2022 se je implicitna davčna stopnja pri delovni sili znižala za 0,3 odstotne točke, pri kapitalu za 4,2 odstotne točke in pri dohodkih podjetij kar za 7,5 odstotne točke. Po drugi strani se je implicitna davčna stopnja na potrošnjo zvišala za 0,2 odstotne točke.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Prihodki države od različnih vrst davkov in socialnih prispevkov, Slovenija

Glavne kategorije davkov in socialnih prispevkov po ESR 2010, Slovenija

	2019	2020	2021	2022	2023
	mio. EUR
Skupaj ¹⁾	18.425	17.896	20.245	21.560	23.490
Davčni prihodki	10.702	9.826	11.505	12.250	13.312
davki na proizvodnjo in uvoz	6.915	6.145	7.099	7.658	8.253
davki na dohodke, premoženje, itd.	3.768	3.669	4.391	4.571	5.038
davki na kapital	18	12	15	20	21
Socialni prispevki	7.723	8.070	8.739	9.310	10.178
% BDP
Skupaj¹⁾	38,3	37,2	38,9	37,9	36,7
Davčni prihodki	22,2	20,4	22,1	21,5	20,8
davki na proizvodnjo in uvoz	14,4	12,8	13,6	13,5	12,9
davki na dohodke, premoženje, itd.	7,8	7,6	8,4	8	7,9
davki na kapital	0	0	0	0	0
Socialni prispevki	16	16,8	16,8	16,4	15,9

1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.

Vir: SURS, 25. 9. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača višja od plače za junij

STATISTIKA

23.09.2024 V primerjavi s plačo za junij 2024 sta bili povprečna bruto in neto plača za julij 2024 nekoliko višji – nominalno za 0,5 %, realno pa za 0,6 %.

Bruto: 2.379,68 EUR, neto: 1.508,84 EUR

Povprečna plača za julij 2024 je znašala 2.379,68 EUR bruto oz. 1.508,84 EUR neto. Od povprečne bruto plače za junij je bila nekoliko višja – nominalno za 0,5 %, realno pa za 0,6 %. Višja je bila tudi od plače za julij prejšnjega leta, in sicer nominalno za 7,2 %, realno pa za 5,8 %.

Plača višja le v zasebnem sektorju

V primerjavi s plačo za junij se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju zvišala za 1,2 %, medtem ko se je v javnem sektorju za 0,7 % znižala (v institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je bila nižja za 1,1 %).

Najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro

V povprečju je bila najvišja plača za julij izplačana v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.374,04 EUR bruto oz. 2.048,43 EUR neto) ter v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.356,81 EUR bruto oz. 2.059,91 EUR neto), najnižja pa v gostinstvu (1.731,35 EUR bruto oz. 1.132,60 EUR neto).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	jul 2024	Ø jan–jul 2024	Ø maj–jul 2024	jul 2024 jun 2024	jul 2024 jul 2023	Ø jan–jul 2024 Ø jan–jul 2023
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.379,68	2.333,08	2.362,89	0,5	7,2	6,6
Javni sektor	2.682,05	2.593,17	2.650,47	-0,7	4,3	4,4
od tega sektor država	2.694,80	2.599,96	2.660,77	-1,1	3,5	3,8
Zasebni sektor	2.242,20	2.215,11	2.232,39	1,2	8,8	7,8
Neto	1.508,84	1.482,69	1.499,21	0,5	4,7	4,1
Javni sektor	1.695,75	1.645,45	1.677,68	-0,7	2,3	2,3
od tega sektor država	1.705,39	1.650,41	1.685,53	-1,0	1,7	1,8
Zasebni sektor	1.423,86	1.408,87	1.418,23	1,1	5,9	5,0

Vir: SURS, 20. 9. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Inflacija na letni ravni 0,9-odstotna, na mesečni ravni 0,2-odstotna deflacija

STATISTIKA

30.08.2024 Življenjske potrebščine so se v primerjavi z lanskim avgustom povprečno podražile za 0,9 %, v primerjavi z letošnjim julijem pa so se za 0,2 % pocenile. Pri storitvah so cene na letni ravni v povprečju zrasle za 4,1 %, pri blagu pa so upadle za 0,7 %.

Rast cen se še naprej umirja

Letna rast cen se je ponovno znižala in je v avgustu znašala 0,9 %.

Storitve so se v povprečju podražile za 4,1 %, blago pa se je pocenilo za 0,7 %. Cene poltrajnega in trajnega blaga so upadle za 4,6 % oz. 1,2 %, medtem ko so cene blaga dnevne porabe zrasle za 0,3 %.

K letni inflaciji so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale za 6,7 % višje cene v restavracijah in hotelih. S po 0,3 odstotne točke so sledile podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 5,2 %), raznovrstnega blaga in storitev (za 4,0 %), izdelkov in storitev v skupini rekreacija in kultura (za 3,0 %) ter hrane in brezalkoholnih pijač (za 1,4 %).

Po drugi strani so letno inflacijo za 0,5 odstotne točke ublažili cenejši izdelki in storitve iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 3,3 %), še za 0,4 odstotne točke pa za 6,5 % nižje cene oblačil in obutve.

Mesečni upad cen povezan s poletnimi razprodajami

V primerjavi z julijem so se cene življenjskih potrebščin znižale za 0,2 %.

Tudi v avgustu so največ k mesečni deflaciji prispevale nižje cene oblačil in obutve (prva 0,3 odstotne točke, druga 0,2). Oblačila so se v povprečju pocenila za 6,7 %, obutev pa za 10,0 %.

Po 0,1 odstotne točke so k upadu cen na mesečni ravni dodale še cenejše prevozne (za 7,3 %) in druge storitve, povezane z osebnimi vozili (za 4,6 %).

Po drugi strani so mesečno deflacijo najbolj, za 0,2 odstotne točke, znižala dražja pogonska goriva (dizelsko gorivo se je podražilo za 3,4 % in bencin za 3,6 %). Po 0,1 odstotne točke so prispevali še dražji počitniški paketi (za 1,3 %), hrana (za 0,3 %) in druge podražitve v avgustu.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v avgustu 1,1-odstotna (pred enim letom 6,1-odstotna). Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale nespremenjene.

Storitve so se na letni ravni v povprečju podražile za 5,2 %, blago pa se je za 1,1 % pocenilo. Cene blaga dnevne porabe so v povprečju ostale enake, poltrajno in trajno blago pa sta se pocenila za 4,7 % oz. 1,8 %.

Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za julij 2024 in so dostopni dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija v državah članicah EMU 2,6-odstotna (mesec prej 2,5-odstotna) in v državah članicah EU 2,8-odstotna (mesec prej 2,6-odstotna). Najnižjo so izmerili na Finskem (0,5-odstotna), najvišjo pa v Romuniji (5,8-odstotna); v Sloveniji je znašala 1,4 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 8. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera v septembru 2024 nespremenjena, letna se je zvišala

STATISTIKA

30.08.2024 Mesečna temeljna obrestna mera v septembru 2024 ostaja 0,1%, letna temeljna obrestna mera pa se je zvišala na 1,23 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), september2024

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,1 %
- Letna temeljna obrestna mera > 1,23 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 8. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača višja od plače za maj

STATISTIKA

22.08.2024 V primerjavi s plačo za maj 2024 sta bili povprečna bruto in neto plača za junij 2024 višji, nominalno za 1,0 %, realno pa za 0,6 %.

Plača višja na mesečni in polletni ravni

Povprečna plača za junij 2024 je znašala 2.366,79 EUR bruto oz. 1.501,97 EUR neto. Od plače za maj je bila višja – nominalno za 1,0 %, realno pa za 0,6 %.

Tudi povprečna mesečna plača za letošnje 1. polletje je bila višja od plače za 1. polletje 2023 – v bruto znesku nominalno za 6,5 % (oz. realno za 3,5 %), v neto znesku pa nominalno za 4,0 % (oz. realno za 1,1 %).

Rast plač na polletni ravni v zasebnem sektorju višja kot v javnem

V primerjavi s plačo za maj se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju znižala za 1,1 %, medtem ko se je v javnem sektorju za 5,2 % zvišala (v institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je bila višja za 6,3 %). Glavni razlog za tolikšno zvišanje plač v javnem sektorju je bila uskladitev vrednosti plačnih razredov plačne lestvice za 3,36 % s 1. junijem 2024 (tj. v višini 80 % rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju december 2022–december 2023), o kateri so se predstavniki sindikatov javnega sektorja in vlada dogovorili ob koncu prejšnjega leta.

Kljub temu pa se je povprečna mesečna bruto plača za 1. polletje 2024 (glede na plačo za isto obdobje 2023) v zasebnem sektorju zvišala občutneje (za 7,6 %) kot v javnem sektorju, kjer je bila višja za 4,4 % (v institucionalnem sektorju država je zrasla za 3,8 %).

Najvišja znova v oskrbi z električno energijo, plinom in paro

V povprečju je bila najvišja plača za junij izplačana v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.630,28 EUR bruto oz. 2.241,33 EUR neto), najnižja pa v gostinstvu (1.746,26 EUR bruto oz. 1.142,43 EUR neto).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	jun 2024	Ø jan–jun 2024	Ø apr–jun 2024	jun 2024 maj 2024	jun 2024 jun 2023	Ø jan–jun 2024 Ø jan–jun 2023
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.366,79	2.325,33	2.350,98	1,0	5,2	6,5
Javni sektor	2.701,33	2.578,37	2.616,64	5,2	4,8	4,4
od tega sektor država	2.724,69	2.584,18	2.623,35	6,3	4,2	3,8
Zasebni sektor	2.214,91	2.210,61	2.230,61	-1,1	5,3	7,6
Neto	1.501,97	1.478,34	1.492,16	1,0	2,6	4,0
Javni sektor	1.707,39	1.637,07	1.658,59	4,8	2,5	2,3
od tega sektor država	1.722,83	1.641,26	1.664,13	5,8	2,1	1,8
Zasebni sektor	1.408,71	1.406,38	1.416,76	-0,9	2,6	4,9

Vir: SURS, 22. 8. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Inflacija se še naprej umirja, na letni ravni 1,3-odstotna; na mesečni ravni cene upadle za 0,1 %

STATISTIKA

31.07.2024 Življenjske potrebščine so se v enem letu v povprečju podražile za 1,3 %. Na mesečni ravni pa so poletne razprodaje oblačil in obutve največ prispevale k deflaciji (−0,1 %).

Letna rast cen ponovno nižja

Letna rast cen se je znižala četrti mesec zapored in je v juliju znašala 1,3 %. To je druga najnižja raven letne stopnje inflacije po marcu 2021, ko je bila 0,1-odstotna.

Storitve so se v povprečju podražile za 4,4 %, blago pa se je pocenilo za 0,3 %. Cene poltrajnega in trajnega blaga so upadle za 1,7 % oz. 1,2 %, medtem ko so cene blaga dnevne porabe zrasle za 0,2 %.

K letni inflaciji so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale za 6,1 % višje cene v restavracijah in hotelih. S po 0,3 odstotne točke so sledile podražitve alkoholnih pijač in tobaka (za 5,2 %), raznovrstnega blaga in storitev (za 4,2 %) ter izdelkov in storitev v skupini rekreacija in kultura (za 3,0 %).

Po drugi strani so letno inflacijo za 0,4 odstotne točke ublažili cenejši izdelki in storitve iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 2,8 %), za 0,2 odstotne točke pa še za 2,5 % nižje cene oblačil in obutve.

Na mesečni ravni rahel upad cen

Julija so bile cene življenjskih potrebščin v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju nižje za 0,1 %.

To je bila predvsem posledica nižjih cen oblačil in obutve, ta skupina je k mesečni deflaciji prispevala 0,8 odstotne točke. Oblačila so se v povprečju pocenila za 11,9 %, obutev pa za 7,3 %. Po 0,1 odstotne točke so k upadu cen na mesečni ravni dodale cenejša hrana (za 0,5 %) in preostale pocenitve v juliju.

Po drugi strani so mesečno deflacijo najbolj, za 0,5 odstotne točke, znižali dražji počitniški paketi (za 10,8 %). Višje cene proizvodov in storitev za osebna vozila (za 2,4 %) so prispevale 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so dodale še dražje prevozne in nastanitvene storitve (za 6,6 % oz. 3,2 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juliju 1,4-odstotna (v prejšnjem juliju 5,7-odstotna). Mesečna rast cen je znašala −0,2 %.

Storitve so se na letni ravni v povprečju podražile za 5,3 %, blago pa se je za 0,8 % pocenilo. Cene blaga dnevne porabe so v povprečju ostale enake, poltrajno in trajno blago pa sta se pocenila za 2,4 % oz. 2,0 %.

Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za junij 2024 in so dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila junija v državah članicah EMU 2,5-odstotna (mesec prej 2,6-odstotna) in v državah članicah EU 2,6-odstotna (mesec prej 2,7-odstotna). Najnižjo so izmerili na Finskem (0,5-odstotna), najvišjo pa v Belgiji (5,4-odstotna); v Sloveniji je znašala 1,6 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija

	jul 2024 jul 2023	jul 2024 jun 2024	jul 2024 dec 2023	jan–jul 2024 jan–jul 2023	jul 2024 Ø 2015
	stopnja rasti (%)				indeks
Skupaj	1,3	-0,1	2,2	2,7	128,26
01 Hrana in brezalkoholne pijače	1,0	-0,4	0,2	1,1	140,92
02 Alkoholne pijače in tobak	5,2	0,5	3,9	5,7	134,47
03 Oblačila in obutev	-2,5	-10,6	-6,8	2,1	101,22
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo	-2,8	0,1	1,5	2,2	141,58
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj	1,3	0,3	0,0	1,7	126,37
06 Zdravstvo	2,9	-0,3	2,6	6,2	129,70
07 Prevoz	0,4	1,5	2,6	0,7	115,83
08 Komunikacije	-0,8	-0,7	-0,2	-0,9	103,03
09 Rekreacija in kultura	3,0	3,8	11,4	3,3	127,21
10 Izobraževanje	5,9	0,2	1,4	6,9	126,38
11 Restavracije in hoteli	6,1	0,8	4,9	6,4	146,03
12 Raznovrstno blago in storitve	4,2	0,2	2,6	4,9	128,18

Blago	-0,3	-1,2	-0,4	1,6	124,66
Storitve	4,4	2,1	7,3	4,7	135,66

Vir: SURS, 31. 7. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna in letna temeljna obrestna mera v avgustu 2024 nespremenjeni

STATISTIKA

31.07.2024 Obe temeljni obrestni meri v avgustu ostajata nespremenjeni.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), avgust 2024

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,1 %
- Letna temeljna obrestna mera > 1,19 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 7. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača približno enaka kot plača za april

STATISTIKA

24.07.2024 V primerjavi s plačo za april 2024 sta bili povprečna bruto in neto plača za maj 2024 nominalno nižji za 0,1 %, realno pa nižji za 0,6 %.

Bruto: 2.342,28 EUR, neto: 1.486,88 EUR

Povprečna plača za maj 2024 je znašala 2.342,28 EUR bruto oz. 1.486,88 EUR neto. Od plače za april 2024 je bila nekoliko nižja – nominalno za 0,1 %, realno pa za 0,6 %.

Plača nekoliko nižja le v javnem sektorju

V primerjavi s plačo za april se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju zvišala za 0,1 %, medtem ko se je v javnem sektorju za 0,5 % znižala (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 0,8 %).

Od slovenskega povprečja višja le v osrednjeslovenski statistični regiji

Povprečna bruto plača za maj je bila najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji (edino v tej je bila višja od slovenskega povprečja, in sicer za 8,9 %; znašala je 2.551,61 EUR), najnižja pa v primorsko-notranjski statistični regiji (2.036,34 EUR ali za 13,1 % manj od slovenskega povprečja).

Najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro

V povprečju je bila najvišja plača za maj izplačana v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.278,38 EUR bruto oz. 2.003,84 EUR neto) ter v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.264,32 EUR bruto oz. 2.011,48 EUR neto), najnižja pa v gostinstvu (1.750,53 EUR bruto oz. 1.146,85 EUR neto).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	maj 2024	Ø jan–maj 2024	Ø mar–maj 2024	maj 2024 apr 2024	maj 2024 maj 2023	Ø jan–maj 2024 Ø jan–maj 2023
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.342,28	2.317,04	2.332,98	-0,1	6,0	6,8
Javni sektor	2.568,09	2.553,75	2.563,55	-0,5	2,2	4,3
od tega sektor država	2.562,89	2.556,06	2.565,50	-0,8	1,3	3,8
Zasebni sektor	2.240,06	2.209,75	2.228,60	0,1	8,1	8,1
Neto	1.486,88	1.473,62	1.481,44	-0,1	3,5	4,3
Javni sektor	1.629,93	1.622,99	1.627,84	-0,5	0,4	2,3
od tega sektor država	1.628,42	1.624,93	1.630,50	-0,8	-0,4	1,8
Zasebni sektor	1.422,12	1.405,91	1.415,17	0,2	5,1	5,3

Vir: SURS, 22.7.2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Življenjske potrebščine na letni ravni dražje za 1,5 %, na mesečni pa za 0,4 %

STATISTIKA

01.07.2024 K letni inflaciji so največ prispevale podražitve v restavracijah in hotelih (za 6,7 %), k mesečni pa višje cene počitniških paketov (za 11,2 %). V prvi polovici tega leta je bila skupna rast cen življenjskih potrebščin 2,3-odstotna.

Najnižja letna inflacija v zadnjih treh letih

Na letni ravni smo imeli junija 1,5-odstotno inflacijo, medtem ko je bila ta v istem mesecu prejšnjega leta 6,9-odstotna. To je najnižja rast cen po juniju 2021, ko je bila letna stopnja inflacije 1,4-odstotna.

Cene storitev so se v povprečju zvišale za 4,2 %, cene blaga pa za 0,2 %. Poltrajno blago se je podražilo za 1,5 % in blago dnevne porabe za 0,3 %, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 1,4 %.

Največ, 0,5 odstotne točke, so k inflaciji prispevale cene storitev v restavracijah in hotelih; zvišale so se za 6,7 %. Sledile so podražitve raznovrstnega blaga in storitev (za 4,9 %), dodale so 0,4 odstotne točke.

Po drugi strani so se v letu dni najizraziteje pocenili električna energija, plin in druga goriva (za 7,7 %) ter inflacijo ublažili za 0,6 odstotne točke.

V prvi polovici leta podražitve pri skoraj vseh glavnih skupinah

Cene življenjskih potrebščin so se v prvih šestih mesecih letos zvišale za 2,3 % (v istem obdobju lani za 4,9 %).

Najbolj so v tem polletnem obdobju zrasle cene v skupini rekreacija in kultura (za 7,3 %), sledile so podražitve v skupinah oblačila in obutev (za 4,2 %), restavracije in hoteli (4,0 %), alkoholne pijače in tobak (za 3,4 %), zdravstvo (za 2,9 %) ter raznovrstno blago in storitve (za 2,4 %).

Edina glavna skupina, v kateri so cene upadle, je bila skupina stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj. Izdelki in storitve v tej skupini so se v povprečju pocenili za 0,3 %.

Na mesečni ravni dražji predvsem počitniški paketi

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,4 %.

Cene počitniških paketov so se dvignile za 11,2 % in s tem k mesečni inflaciji prispevale 0,4 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so dodale podražitve nastanitvenih storitev (za 3,6 %) in zavarovanj (za 2,1 %), 0,2 odstotne točke pa preostale junijske podražitve.

Cenejša pogonska goriva so mesečno inflacijo ublažila za 0,2 odstotne točke (bencin se je pocenil za 4,6 % in dizelsko gorivo za 3,1 %). Za 0,1 odstotne točke so inflacijo znižale nižje cene električne energije, plina in drugih goriv (za 1,1 %) ter oblačil (prav tako za 1,1 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila junija 1,6-odstotna (v prejšnjem juniju 6,6-odstotna). Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale nespremenjene.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 4,7 %, cene blaga pa so bile nižje za 0,1 %. Poltrajno blago se je podražilo za 0,6 % in blago dnevne porabe za 0,2 %, medtem ko je bilo trajno blago cenejše za 2,0 %.

Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za maj 2024 in so dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila maja v državah članicah EMU 2,6-odstotna (mesec prej 2,4-odstotna) in v državah članicah EU 2,7-odstotna (mesec prej 2,6-odstotna). Najnižja je bila v Latviji (0,0-odstotna), najvišja v Romuniji (5,8-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 2,5 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija

	jun 2024 jun 2023	jun 2024 maj 2024	jun 2024 dec 2023	jan–jun 2024 jan–jun 2023	jun 2024 Ø 2015
	stopnja rasti (%)				indeks
Skupaj	1,5	0,4	2,3	2,9	128,38
01 Hrana in brezalkoholne pijače	0,5	0,1	0,6	1,1	141,45
02 Alkoholne pijače in tobak	4,7	0,6	3,4	5,8	133,81
03 Oblačila in obutev	1,7	-0,8	4,2	2,8	113,18
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo	-2,3	-0,6	1,3	3,0	141,42
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj	0,5	0,0	-0,3	1,7	125,99
06 Zdravstvo	3,7	1,1	2,9	6,8	130,05
07 Prevoz	0,1	-1,1	1,0	0,7	114,08
08 Komunikacije	0,1	0,5	0,6	-0,9	103,79
09 Rekreacija in kultura	2,7	4,1	7,3	3,3	122,59
10 Izobraževanje	5,6	0,6	1,2	7,1	126,10
11 Restavracije in hoteli	6,7	1,0	4,0	6,5	144,80
12 Raznovrstno blago in storitve	4,9	0,9	2,4	5,1	127,97

Blago	0,2	-0,4	0,8	2,0	126,19
Storitve	4,2	2,0	5,1	4,8	132,92

Vir: SURS, 28. 6. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nižja mesečna in letna temeljna obrestna mera

STATISTIKA

28.06.2024 Tako mesečna kot letna obrestna mera nižji kot mesec prej; v juliju 2024 je mesečna obrestna mera 0,1-odstotna, letna pa 1,19-odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), julij 2024

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,1 %
- Letna temeljna obrestna mera > 1,19 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 28. 6. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača višja od plače za marec

STATISTIKA

21.06.2024 V primerjavi s plačo za marec 2024 je bila povprečna bruto plača za april 2024 višja – nominalno za 1,3 % in realno za 0,3 %.

Pri izračunu podatkov o plačah prešli na nov podatkovni vir

Skladno z načrtom prenove statističnih raziskovanj o plačah smo z referenčnim mesecem april 2024 prešli na uporabo novega podatkovnega vira. Več o tem si lahko preberete v metodološkem opozorilu na koncu te objave.

Bruto: 2.343,89 EUR, neto: 1.487,66 EUR

Povprečna bruto plača za april 2024 je znašala 2.343,89 EUR. Od plače za marec 2024 je bila višja – nominalno za 1,3 %, realno pa za 0,3 %. Povprečna neto plača je znašala 1.487,66 EUR in je bila od plače za marec nominalno višja za 1,2 %, realno pa za 0,2 %.

Plača višja v javnem in zasebnem sektorju

V primerjavi s plačo za marec se je povprečna bruto plača v javnem sektorju zvišala za 1,5 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 1,2 %), v zasebnem sektorju pa za 1,3 %.

Najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v oskrbi z električno energijo, plinom in paro

V povprečju so najvišjo bruto plačo za april prejeli v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.337,30 EUR) ter v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.336,36 EUR) – v tem področju dejavnosti se je povprečna bruto plača v primerjavi s plačo za marec tudi najbolj zvišala (za 5,6 %). Po drugi strani je bila najnižja v gostinstvu (1.720,60 EUR).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	apr 2024	Ø jan–apr 2024	Ø feb–apr 2024	apr 2024 mar 2024	apr 2024 apr 2023	Ø jan–apr 2024 Ø jan–apr 2023
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.343,89	2.310,71	2.312,20	1,3	6,5	7,0
Javni sektor	2.580,50	2.550,15	2.542,84	1,5	2,2	4,9
od tega sektor država	2.582,50	2.554,35	2.549,04	1,2	1,2	4,4
Zasebni sektor	2.236,81	2.202,15	2.207,71	1,3	8,9	8,2
Neto	1.487,66	1.470,29	1.470,20	1,2	4,0	4,5
Javni sektor	1.638,45	1.621,26	1.616,79	1,4	0,3	2,8
od tega sektor država	1.641,13	1.624,06	1.621,46	1,2	-0,3	2,3
Zasebni sektor	1.419,41	1.401,85	1.403,79	1,1	5,9	5,4

Vir: SURS, 21. 6. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nižja mesečna in letna temeljna obrestna mera

STATISTIKA

31.05.2024 Tako mesečna kot letna obrestna mera sta se junija v primerjavi z majem znižali. Mesečna obrestna mera je v juniju 0,2-odstotna, letna pa 2,47-odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), junij 2024

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,47 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 5. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Inflacija na letni ravni 2,5-odstotna, na mesečni 0,5-odstotna

STATISTIKA

31.05.2024 Življenjske potrebščine so se v enem letu v povprečju podražile za 2,5 %. Pri storitvah so se cene zvišale za 4,3 %, pri blagu pa za 1,6 %.

Letna rast cen za 0,5 odstotne točke nižja kot v prejšnjem mesecu

Rast cen se je v maju na letni ravni ponovno znižala, in sicer na 2,5 %. V prejšnjem mesecu je znašala 3,0 %, v istem mesecu prejšnjega leta pa 8,4 %.

Storitve so se v povprečju podražile za 4,3 %, blago pa za 1,6 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 2,3 % oz. 1,7 %, medtem ko so cene trajnega blaga upadle za 0,9 %.

K letni inflaciji so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale za 6,8 % višje cene v restavracijah in hotelih. Za 3,1 % dražji izdelki in storitve iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo so dodali še 0,4 odstotne točke.

S po 0,3 odstotne točke so sledile podražitve izdelkov in storitev v zdravstvu (za 5,5 %), raznovrstnega blaga in storitev (za 4,6 %) ter izdelkov in storitev v skupini rekreacija in kultura (za 2,9 %). Po 0,2 odstotne točke so dodale še dražje alkoholne pijače in tobak (za 4,2 %) ter izdelki in storitve v skupini prevoz (za 1,4 %).

Cene na mesečni ravni v povprečju zrasle za 0,5 odstotka

Maja so bile cene življenjskih potrebščin v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju višje za 0,5 %.

K mesečni inflaciji so največ, 0,2 odstotne točke, prispevali dražji počitniški paketi (za 4,0 %). S po 0,1 odstotne točke so sledile podražitve sadja (za 7,2 %) in oblačil za ženske (za 2,9 %). Vse preostale majske podražitve so k inflaciji prispevale še 0,2 odstotne točke.

Po drugi strani je inflacijo za 0,1 odstotne točke ublažilo cenejše dizelsko gorivo (za 2,1 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v maju 2,5-odstotna (v prejšnjem maju 8,1-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,4 %.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 4,8 %, cene blaga pa za 1,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 2,2 % in poltrajno blago za 0,8 %, medtem ko je bilo trajno blago cenejše za 1,9 %.

Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za april 2024 in so dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila aprila v državah članicah EMU 2,4-odstotna (enaka kot mesec prej) in v državah članicah EU 2,6-odstotna (enaka kot mesec prej). Najnižjo so izmerili v Litvi (0,4-odstotna), najvišjo pa v Romuniji (6,2-odstotna); v Sloveniji je znašala 3,0 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 31. 5. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Razpoloženje v gospodarstvu rahlo navzdol

STATISTIKA

27.05.2024 Na mesečni ravni se je gospodarska klima za 0,3 odstotne točke poslabšala, na letni pa za 0,8 odstotne točke izboljšala.

Poslabšanje na mesečni ravni …

Vrednost kazalnika gospodarske klime je znašala –2,3 odstotne točke in je bila za 0,3 odstotne točke nižja kot v aprilu (−2,0 odstotne točke).

Mesečni upad je bila posledica poslabšanja kazalnikov zaupanja v trgovini na drobno (za 0,4 odstotne točke) in storitvenih dejavnostih (za 0,1 odstotne točke). Pozitiven prispevek sta imela kazalnika zaupanja v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih (vsak za 0,1 odstotne točke), medtem ko kazalnik zaupanja potrošnikov ni imel vpliva.

… in izboljšanje na letni ravni

V primerjavi s prejšnjim majem je bila vrednost kazalnika gospodarske klime višja za 0,8 odstotne točke.

K tej rasti so prispevale višje vrednosti kazalnikov zaupanja med potrošniki (za 0,8 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih ( za 0,7 odstotne točke) in trgovini na drobno (za 0,1 odstotne točke). Negativno pa sta vplivala upada zaupanja v gradbeništvu (za 0,3 odstotne točke) in storitvenih dejavnostih (za 0,5 odstotne točke).

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Kazalnik gospodarske klime, Slovenija, januar 2005–maj 2024

Vpliv posameznih kazalnikov zaupanja na mesečno spremembo gospodarske klime, Slovenija, maj 2024

Vir: SURS, 27. 5. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača višja od plače za februar

STATISTIKA

22.05.2024 V primerjavi s plačo za februar je bila povprečna bruto plača za marec višja – nominalno za 2,3 % in realno za 2,1 %.

Bruto: 2.332,70 EUR, neto: 1.480,90 EUR

Povprečna bruto plača za marec je znašala 2.332,70 EUR. Od plače za februar je bila višja – nominalno za 2,3 %, realno pa za 2,1 %.
Povprečna neto plača je znašala 1.480,90 EUR in je bila od plače za februar nominalno višja za 2,2 %, realno pa za 2,0 %.

V primerjavi s plačo za marec prejšnjega leta je bila povprečna bruto plača višja nominalno (v bruto znesku za 6,4 %, v neto znesku za 4,0 %) in realno (v bruto znesku za 2,7 %, v neto znesku za 0,4 %).

Plača višja v javnem in zasebnem sektorju

V primerjavi s plačo za februar se je povprečna bruto plača v javnem sektorju zvišala za 2,7 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 1,5 %), v zasebnem sektorju pa za 2,1 %.

Najnižja v gostinstvu

Povprečna bruto plača je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, znašala je 4.015,16 EUR. Najnižja je bila v gostinstvu (1.675,16 EUR).

V mesečni primerjavi se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 25,8 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil), najbolj znižala pa v rudarstvu (za 7,7 %).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	mar 2024	Ø jan–mar 2024	mar 2024 feb 2024	mar 2024 mar 2023	Ø jan–mar 2024 Ø jan–mar 2023
	EUR		nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.332,70	2.310,03	2,3	6,4	7,1
Javni sektor	2.575,10	2.556,86	2,7	5,0	5,7
od tega sektor država	2.550,00	2.551,90	1,5	6,1	5,6
Zasebni sektor	2.224,76	2.199,62	2,1	7,2	7,8
Neto	1.480,90	1.469,15	2,2	4,0	4,6
Javni sektor	1.633,02	1.621,59	2,6	2,7	3,4
od tega sektor država	1.617,37	1.619,13	1,3	3,6	3,2
Zasebni sektor	1.413,17	1.400,96	2,0	4,7	5,2

Vir: SURS, 22. 5. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Davčna obremenitev stroškov dela 39,7-odstotna

STATISTIKA

21.05.2024 Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je lani zaslužila 67 % plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 39,7 % namenjenih za plačilo davčnih bremen, 60,3 % pa za neto plačo. Davčna obremenitev v letu 2023 se glede na leto 2022 ni spremenila.

Obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost nižja

Davčna obremenitev za samsko osebo je v prejšnjem letu znašala 83,4 % dodatne bruto plače v zaposlitvi. To pomeni, da so se neto dohodki samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali za 16,6 % bruto plače. To imenujemo »past brezposelnosti«. Gre za razliko v neto dohodkih osebe ob njenem prehodu (nadomestilo za brezposelnost v višini 80 % bruto plače zaposlene osebe, ki prejema 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe) v zaposlenost (67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe) iz brezposelnosti. Razlika nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev v zaposlitvi v primerjavi z dohodki in višjimi pripadajočimi socialnimi transferji med brezposelnostjo. Davčna obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost za samsko osebo je bila za 2,9 odstotne točke nižja kot leto prej.

Davčna obremenitev pri prehodu na bolje plačano delovno mesto za samsko osebo nižja, za par z dvema otrokoma enaka

Davčna obremenitev plače za samsko osebo je lani znašala 48,6 % (leto prej 48,8 %) dodatne bruto plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto, za par z dvema otrokoma pa 100,0 %. Ta kazalnik imenujemo past nizkih plač in prikazuje razmerje v neto dohodkih zaposlene osebe pri prehodu na višje plačano delovno mesto (s 33 % na 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe) zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev glede na prejšnje nižje dohodke, posledično nižje davke in socialne prispevke ter višje pripadajoče socialne transferje. Davčna obremenitev plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto se je v primerjavi z letom prej za samsko osebo znižala za 0,2 odstotne točke, za par z dvema otrokoma pa je ostala enaka.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Kazalniki spodbud za delo, Slovenija Slovenija

Kazalniki spodbud za delo, Slovenija

	2022	2023
	%
Davčna obremenitev stroškov dela	39,7	39,7
Past brezposelnosti	86,3	83,4
Past nizkih plač
samska oseba, brez otrok	48,8	48,6
par, ena zaposlena oseba, dva otroka	100,0	100,0

Vir: SURS, 21. 5. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bruto domači proizvod na letni ravni višji za 2,1 %

STATISTIKA

16.05.2024 V prvem četrtletju 2024 se je BDP v primerjavi z istim obdobjem leto prej povečal za 2,1 %.

Rast domačega povpraševanja

Domača potrošnja se je zvišala za 1,7 %, kar je bila najizrazitejša rast v zadnjih šestih četrtletjih (v letu in pol). Končna potrošnja se je povečala za 2,0 % (nekoliko nižja rast kot v četrtletju prej). Bruto investicije so po štirih zaporednih četrtletjih zmanjševanja prav tako zrasle, in sicer za 0,9 %. Na povečanje slednjih je pozitivno vplivalo gibanje zalog. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 0,6 %, kar je precej manj kot v prejšnjem letu, ko so se stopnje rasti gibale med 7,7 % in 11,2 %. Najizrazitejše umirjanje rasti smo zaznali pri investicijah v gradbene objekte. Potrošnja gospodinjstev se je povečala, in sicer za 0,9 %.

Zmanjšanje uvoza, upadel tudi izvoz

V 1. četrtletju letos sta se uvoz in izvoz v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšala, vendar je bil upad manj izrazit kot v prejšnjih treh četrtletjih. Uvoz se je zmanjšal za 0,9 %, od tega pri blagu za 0,1 % in pri storitvah za 4,8 %. Izvoz je upadel za 0,6 %, pri storitvah se je zmanjšal za 7,1 %, medtem ko se je pri blagu povečal, in sicer za 1,1 %. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti BDP prispeval 0,2 odstotne točke.

Napoved revizije

Podatki o četrtletnem BDP bodo – skladno z revizijsko politiko – pri objavi v septembru 2024 revidirani v celotni časovni vrsti, tj. od leta 1995 naprej.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Bruto domači proizvod, stalne cene, stopnje rasti (%), Slovenija

	2023				2024
	Č1	Č2	Č3	Č4	Č1
Originalni podatki
Letna rast	1,1	1,7	1,3	2,2	2,1
Desezonirani podatki
Četrtletna rast	0,3	1,1	0,0	1,1	0,0
Letna rast	1,2	1,8	1,9	2,6	1,8

Izdatkovna struktura bruto domačega proizvoda, stalne cene, stopnje rasti (%), Slovenija

	2023				2024
	Č1	Č2	Č3	Č4	Č1
	sprememba glede na isto prejšnjega leta
Domača potrošnja	-2,8	-2,7	-0,3	0,7	1,7
končna potrošnja	2,1	1,2	0,9	2,2	2,0
gospodinjstva	3,4	0,4	0,3	1,2	0,9
NPISG	2,3	0,9	0,4	2,7	0,3
država	-1,0	3,2	2,4	4,8	5,1
bruto investicije	-16,0	-13,9	-3,9	-4,2	0,9
bruto investicije v osnovna sredstva	7,7	11,2	9,9	9,1	0,6
spremembe zalog in vrednostni predmeti¹⁾	-6,1	-5,8	-3,1	-2,9	0,1
Saldo menjave s tujino¹⁾	4,1	4,2	1,6	1,5	0,2
izvoz proizvodov	4,0	-0,4	-8,6	-2,3	-0,6
blago (fob)	2,0	-0,5	-9,1	-2,5	1,1
storitve	11,5	-0,3	-5,8	-1,1	-7,1
minus: uvoz proizvodov	-0,4	-5,0	-10,6	-4,0	-0,9
blago (fob)	-1,6	-6,0	-12,2	-4,0	-0,1
storitve	5,8	0,6	-0,8	-3,7	-4,8
Bruto domači proizvod	1,1	1,7	1,3	2,2	2,1

1) Kot prispevek k rasti obsega BDP (v odstotnih točkah).

Proizvodna struktura bruto domačega proizvoda, stalne cene, stopnje rasti (%), Slovenija

	2023				2024
	Č1	Č2	Č3	Č4	Č1
	sprememba glede na isto obdobje prejšnjega leta
A Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo	-4,2	-1,5	-1,6	7,4	-0,2
BCDE Rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko, vodo, ravnanje z odplakami	-1,4	2,4	0,6	0,5	1,8
od tega: C Predelovalne dejavnosti	-0,4	3,9	-0,5	-0,1	1,2
F Gradbeništvo	15,1	21,0	18,4	17,3	1,6
GHI Trgovina in popravila vozil, promet in skladiščenje, gostinstvo	-0,1	-1,0	-1,5	-1,4	0,3
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti	8,6	-1,5	2,1	6,0	3,9
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti	-2,1	9,1	-3,6	-10,0	-4,6
L Poslovanje z nepremičninami	0,5	0,7	1,8	1,7	2,3
MN Strokovne, znanstvene, tehnične in druge raznovrstne poslovne dejavnosti	5,4	1,1	1,0	-1,4	1,0
OPQ Uprava in obramba, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo	0,0	1,7	1,7	1,0	1,5
RST Druge storitvene dejavnosti	16,3	3,8	0,9	4,8	3,0
Skupaj dodana vrednost	1,7	2,6	1,6	1,4	1,4
Neto davki na proizvode	-2,5	-4,7	-1,1	8,7	7,5
Bruto domači proizvod	1,1	1,7	1,3	2,2	2,1

Vir: SURS, 15. 5. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera v maju 2024 nespremenjena, letna se je znižala

STATISTIKA

30.04.2024 Mesečna temeljna obrestna mera v maju 2024 ostaja 0,3 %, letna temeljna obrestna mera pa se je znižala na 3,60 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), maj 2024

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,3 %
- Letna temeljna obrestna mera > 3,60 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 4. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Inflacija na letni ravni 3,0-odstotna, na mesečni 1,0-odstotna

STATISTIKA

30.04.2024 Življenjske potrebščine so se v primerjavi z lanskim aprilom povprečno podražile za 3,0 %, v primerjavi z letošnjim marcem pa za 1,0 %. Pri storitvah so se cene na letni ravni v povprečju zvišale za 4,5 %, pri blagu pa za 2,3 %.

Letna inflacija navzdol

Rast cen se je v aprilu na letni ravni znižala na 3,0 %. Nazadnje smo tako nizko letno stopnjo inflacije izmerili oktobra 2021.

Storitve so se v povprečju podražile za 4,5 %, blago pa za 2,3 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 3,2 % oz. 1,8 %, medtem ko so cene trajnega blaga upadle za 0,7 %.

K letni inflaciji so največ, 0,6 odstotne točke, prispevale za 4,8 % višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. Za 7,3 % dražje gostinske in nastanitvene storitve so dodale še 0,5 odstotne točke. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so na letni ravni ostale nespremenjene.

Mesečna inflacija 1,0-odstotna

Aprila so bile cene življenjskih potrebščin v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju višje za 1,0 %.

K mesečni inflaciji so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale podražitve v skupini rekreacija in kultura – v tej smo najizrazitejši dvig cen zaznali pri počitniških paketih (za 13,8 %). Za 4,2 % dražja oblačila in obutev so k mesečni inflaciji dodale 0,3 odstotne točke.

S po 0,1 odstotne točke so sledile podražitve v skupinah zbiranje odpadkov (dvig cen za 7,0 %), nastanitvene storitve (za 5,2 %) in najemnine (za 2,9 %). Dodatne 0,1 odstotne točke so prispevale višje cene pogonskih goriv – bencin se je podražil za 3,0 % in dizelsko gorivo za 0,9 %, prav toliko pa še preostale podražitve v aprilu.

Po drugi strani je inflacijo za 0,2 odstotne točke ublažila cenejša hrana (za 1,1 %), za 0,1 odstotne točke pa še cenejši rezervni deli in dodatki za osebna vozila (za 9,8 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 3,0-odstotna (v prejšnjem aprilu 9,2-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,7 %.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 5,1 %, cene blaga pa za 1,9 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,0 % in poltrajno blago za 1,0 %, medtem ko je bilo trajno blago cenejše za 1,6 %.

Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za marec 2024 in so dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila marca v državah članicah EMU 2,4-odstotna (mesec prej 2,6-odstotna) in v državah članicah EU 2,6-odstotna (mesec prej 2,8-odstotna). Najnižjo so izmerili v Litvi (0,4-odstotna), najvišjo pa v Romuniji (6,7-odstotna); v Sloveniji je znašala 3,4 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 4. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nižja od plače za mesec prej

STATISTIKA

22.04.2024 V primerjavi s plačo za januar 2024 je bila povprečna bruto plača za februar nižja – nominalno za 1,7 % in realno za 2,5 %.

Bruto: 2.279,52 EUR, neto: 1.449,19 EUR

Povprečna bruto plača za februar 2024 je znašala 2.279,52 EUR. Od plače za mesec prej je bila nižja – nominalno za 1,7 %, realno pa za 2,5 %.
Povprečna neto plača je znašala 1.449,19 EUR in je bila od plače za januar 2024 nominalno nižja za 1,9 %, realno pa za 2,7 %.

V primerjavi s plačo za februar prejšnjega leta je bila višja nominalno (v bruto znesku za 6,9 %, v neto znesku za 4,1 %) in realno (v bruto znesku za 3,4 %, v neto znesku za 0,7 %).

Plača nižja v javnem in zasebnem sektorju

V primerjavi s plačo za mesec prej se je povprečna bruto plača v javnem sektorju znižala za 3,2 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 3,0 %), v zasebnem sektorju pa za 0,8 %.

Najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

Povprečna bruto plača je bila najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.191,55 EUR) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.191,12 EUR), najnižja pa v gostinstvu (1.655,59 EUR).

V primerjavi s plačo za januar 2024 se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v rudarstvu (za 3,1 %), najbolj znižala pa v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 5,1 %).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	feb 2024	Ø jan–feb 2024	Ø dec 2023–feb 2024	feb 2024 jan 2024	feb 2024 feb 2023	Ø jan–feb 2024 Ø jan–feb 2023
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.279,52	2.298,65	2.315,22	-1,7	6,9	7,5
Javni sektor	2.506,40	2.547,75	2.595,13	-3,2	5,9	6,1
od tega sektor država	2.513,55	2.552,86	2.589,31	-3,0	5,1	5,4
Zasebni sektor	2.178,23	2.186,97	2.189,67	-0,8	7,4	8,2
Neto	1.449,19	1.463,25	1.485,47	-1,9	4,1	4,9
Javni sektor	1.591,69	1.615,88	1.653,02	-2,9	3,5	3,8
od tega sektor država	1.597,28	1.620,01	1.647,73	-2,8	2,7	3,0
Zasebni sektor	1.385,58	1.394,83	1.410,31	-1,3	4,5	5,4

Vir: SURS, 22.4. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Vrednost industrijske proizvodnje na mesečni ravni višja

STATISTIKA

10.04.2024 V primerjavi z januarjem so vrednost industrijske proizvodnje, prihodki od prodaje in vrednost zalog v industriji zrasli.

Mesečno največja rast vrednosti pri rudarstvu

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila za 3,3 % višja kot januarja. Najbolj se je dvignila v rudarstvu, in sicer za 8,1 %, sledile so oskrba z električno energijo, plinom in paro s 6,8 % ter predelovalne dejavnosti z 2,5 %.

Vrednost industrijske proizvodnje se je na mesečni ravni zvišala pri vseh treh namenskih skupinah izdelkov: pri izdelkih za široko porabo za 4,2 %, pri izdelkih za investicije za 4,1 % in pri izdelkih za vmesno porabo za 3,6 %.

V primerjavi s prejšnjim februarjem je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje višja za 2,7 %.

Prihodek od prodaje v industriji in vrednost zalog na mesečni ravni prav tako nekoliko višja

Skupni prihodek od prodaje v industriji se je na mesečni ravni dvignil za 0,4 %. Zrasel je na tujem trgu (za 1,0 %), na domačem pa se je nekoliko znižal (za 0,8 %). Največjo rast smo zaznali pri rudarstvu, za 15,4 %, nekoliko se je povečal tudi v predelovalnih dejavnostih (za 0,3 %).

Na letni ravni se je skupni prihodek od prodaje v industriji zmanjšal za 1,3 %, pri čemer je bil na domačem trgu za 0,1 % višji, na tujem trgu pa za 1,7 % nižji.

Skupna vrednost zalog v industrijski proizvodnji je bila za 0,7 % višja kot januarja in za 2,4 % višja kot v prejšnjem februarju. Na mesečni ravni se je dvignila le pri proizvodih za široko porabo (za 3,0 %), medtem ko je pri proizvodih za vmesno porabo in za investicije upadla (za 1,8 % in za 0,1 %).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Indeksi industrijske proizvodnje, Slovenija

1) Pri komponenti trend-cikel so zadnji podatki nezanesljivi (problem končnih točk).

>> Več o tem na povezavi tukaj.

Vir: SURS, 10. 4. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Država poslovala s primanjkljajem

STATISTIKA

30.03.2024 Sektor država je v lanskem zadnjem četrtletju ustvaril 429 milijonov EUR primanjkljaja, kar je predstavljalo 2,6 % BDP. Konsolidirani bruto dolg države je znašal 43.670 milijonov EUR ali 69,2 % BDP.

Prihodki države rasli bolj kot izdatki

Država je v 4. četrtletju lani ustvarila primanjkljaj v vrednosti 429 milijonov EUR ali 2,6 % BDP.

Rast skupnih prihodkov države je bila za 3,7 odstotne točke višja od rasti skupnih izdatkov.

K rasti prihodkov največ prispevali davčni prihodki

V sektorju država je bilo dvanajsto četrtletje zapored zaznati rast skupnih prihodkov. Ti so znašali 7.579 milijonov EUR. Od prihodkov v istem četrtletju 2022 so bili višji za 951 milijonov EUR ali za 14,3 %.

Skupne prihodke so nominalno najbolj povečali davčni prihodki, ti so se v primerjavi s 4. četrtletjem 2022 dvignili za 456 milijonov EUR ali za 14,9 %. Med temi so najbolj zrasli prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz, in sicer za 309 milijonov EUR ali za 16,2 %. Prihodki od socialnih prispevkov so se zvišali za 202 milijona EUR ali za 8,1 %, prihodki od drugih tekočih transferjev pa za 115 milijonov EUR ali za 91,6 %.

Prihodki od obresti so zrasli osmo četrtletje zapored, in sicer so se tokrat povečali za 60 milijonov EUR ali za 134,4 %.

Skupne izdatke dvignila predvsem vmesna potrošnja

Skupni izdatki države so znašali 8.008 milijonov EUR. V primerjavi z izdatki v istem četrtletju 2022 so se zvišali za 771 milijonov EUR ali za 10,7 %.

V zadnjem četrtletju lani se je na medletni ravni nominalno najbolj povečala vmesna potrošnja, in sicer za 208 milijonov EUR ali za 20,4 %. Socialna nadomestila v denarju in naravi so bila višja za 197 milijonov EUR ali za 7,3 %, subvencije pa za 140 milijonov EUR ali za 68,9 %.

Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se dvignili za 5 milijonov EUR ali za 0,6 %, izdatki za obresti pa za 40 milijonov EUR ali za 22,7 %.

Konsolidirani bruto dolg države nižji

Konec 4. četrtletja 2023 je konsolidirani bruto dolg države znašal 43.670 milijonov EUR ali 69,2 % BDP. V primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja je bil nižji za 481 milijonov EUR. Znižal se je predvsem dolg iz naslova kratkoročnih posojil.

Dolg države na centralni ravni je znašal 42.775 milijonov EUR ali 67,8 % BDP, na lokalni ravni pa 1.117 milijonov EUR ali 1,8 % BDP.

Skladi socialne varnosti so bili na koncu zadnjega četrtletja lani brez dolga.

Tabeli z najnovejšimi podatki sta na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Stopnje rasti¹⁾ prihodkov in izdatkov sektorja država, Slovenija

Stopnje rasti<sup>1)</sup> prihodkov in izdatkov sektorja država, Slovenija

1) Sprememba glede na isto četrtletje leto prej.

Vir: SURS, 29. 3. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Primanjkljaj sektorja država v letu 2023 znašal 2,5 % BDP

STATISTIKA

29.03.2024 Primanjkljaj sektorja država je v letu 2023 znašal 1.587 milijonov EUR ali 2,5 % BDP, bruto dolg pa 43.670 milijonov EUR ali 69,2 % BDP.

V letu 2023 je podsektor centralna država ustvaril primanjkljaj (1.676 milijonov EUR), lokalna država in skladi socialne varnosti pa presežek (68 oziroma 21 milijonov EUR). Skupni primanjkljaj sektorja je bil nominalno za 114 milijonov evrov manjši kot v letu 2022.

Prihodki celotnega sektorja so bili za 2.668 milijonov evrov ali za 10,6 % višji kot v letu 2022. Davčni prihodki so se zvišali za 8,8 %, prihodki od socialnih prispevkov za 9,3 %. Izdatki sektorja so bili za 9,5 % višji kot v 2022. Med večjimi skupinami izdatkov je bila vrednost vmesne potrošnje višja za 10,2 %, sredstev za zaposlene 10,9 %, socialnih nadomestil in podpor pa 4,6 %.

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 43.670 milijonov EUR ali 69,2 % BDP. V primerjavi s koncem leta 2022 se je nominalno zvišal za 2.332 milijonov EUR; relativno glede na BDP pa se je znižal za 3,3 odstotne točke.

Tabele z najnovejšimi statistikami so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Temeljni agregati sektorja država bodo – skladno z revizijsko politiko – pri objavi v septembru 2024 revidirani v celotni časovni vrsti, tj. od leta 1995 naprej. Spremembe nekaterih agregatov bodo večje, vpliv na neto posojanje/neto izposojanje pa bo predvidoma majhen.

Temeljni agregati sektorja država, Slovenija

	2020	2021	2022	2023
	mio. EUR
Prihodki	20.564	23.483	25.209	27.877
Minus: izdatki	24.161	25.879	26.911	29.465
Presežek (+)/primanjkljaj (-)	-3.597	-2.396	-1.701	-1.587
Centralna država	-3.686	-2.610	-1.491	-1.676
Lokalna država	78	44	-101	68
Skladi socialne varnosti	11	170	-109	21
Izdatki za obresti	749	650	639	785
Primarni presežek (+)/primanjkljaj (-)	-2.848	-1.745	-1.062	-802
Dolg po stanju konec leta	37.424	38.879	41.339	43.670
Centralna država	36.758	38.129	40.524	42.775
Lokalna država	893	950	1.019	1.117
Skladi socialne varnosti	0	0	0	0
Konsolidacija med podsektorji (-)	-227	-201	-205	-221

Temeljni agregati sektorja država, Slovenija

	2020	2021	2022	2023
	% BDP
Prihodki	43,7	44,9	44,2	44,2
Minus: izdatki	51,4	49,5	47,2	46,7
Presežek (+)/primanjkljaj (-)	-7,6	-4,6	-3,0	-2,5
Centralna država	-7,8	-5,0	-2,6	-2,7
Lokalna država	0,2	0,1	-0,2	0,1
Skladi socialne varnosti	0,0	0,3	-0,2	0,0
Izdatki za obresti	1,6	1,2	1,1	1,2
Primarni presežek (+)/primanjkljaj (-)	-6,1	-3,3	-1,9	-1,3
Dolg po stanju konec leta	79,6	74,4	72,5	69,2
Centralna država	78,1	72,9	71,0	67,8
Lokalna država	1,9	1,8	1,8	1,8
Skladi socialne varnosti	0,0	0,0	0,0	0,0
Konsolidacija med podsektorji (-)	-0,5	-0,4	-0,4	-0,4

Vir: SURS, 29. 3. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene na letni ravni višje za 3,6 %, na mesečni za 0,2 %

STATISTIKA

29.03.2024 Življenjske potrebščine so se v enem letu v povprečju podražile za 3,6 %, v primerjavi s februarjem pa za 0,2 %. Mesečna rast cen je bila predvsem posledica sezonske zamenjave kolekcije oblačil in obutve.

Inflacija na letni ravni ponovno višja

Letna rast cen je bila marca 3,6-odstotna (v istem mesecu lani 10,5-odstotna, februarja letos pa 3,4-odstotna).

Cene storitev so se v povprečju zvišale za 6,1 %, cene blaga pa za 2,3 %. Poltrajno blago je bilo dražje za 3,6 % in blago dnevne porabe za 2,8 %, medtem ko je bilo trajno blago za 0,8 % cenejše.

Po 0,6 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale za 6,0 % višje cene v skupini rekreacija in kultura ter za 4,7 % višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo. Z 0,5 odstotne točke so sledile za 6,7 % dražje storitve v restavracijah in hotelih. Cene raznovrstnega blaga in storitev so se zvišale za 5,1 % ter k inflaciji dodale še 0,4 odstotne točke.

Cene na mesečni ravni v povprečju zrasle za 0,2 odstotka

V primerjavi s februarjem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,2 %.

Zaradi končanih popustov in prehoda na spomladansko-poletno kolekcijo so najbolj zrasle cene oblačil in obutve; k mesečni inflaciji so prispevale 0,5 odstotne točke. Oblačila so se podražila za 8,3 %, obutev pa za 5,7 %. Višje cene pogonskih goriv so dodale 0,2 odstotne točke; bencin se je podražil za 4,7 % in dizelsko gorivo za 3,8 %. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene oskrbe z vodo in raznih storitev v zvezi s stanovanjem (za 1,5 %), ter druge podražitve v marcu.

Po drugi strani so inflacijo za 0,5 odstotne točke ublažile nižje cene počitniških paketov; ti so bili ob koncu zimske sezone cenejši za 14,3 %. Po 0,1 odstotne točke so inflacijo znižali še cenejša trdna goriva (za 5,0 %) in druge storitve v zvezi z osebnimi vozili (za 2,6 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v letošnjem marcu 3,4-odstotna (marca lani 10,4-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,6 %.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 5,9 %, cene blaga pa za 2,1 %. Poltrajno blago se je podražilo za 3,3 % in blago dnevne porabe za 2,7 %, medtem ko je bilo trajno blago cenejše za 1,6 %.

Podatki o inflaciji za vse države članice EU so na voljo za februar 2024 in so dostopni na tej povezavi. Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila februarja v državah članicah EMU 2,6-odstotna (mesec prej 2,8-odstotna) in v državah članicah EU 2,8-odstotna (mesec prej 3,1-odstotna). Najnižjo so izmerili v Latviji in na Danskem (v obeh 0,6-odstotna), najvišjo pa v Romuniji (7,1-odstotna); v Sloveniji je znašala 3,4 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 29. 3. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera v aprilu 2024 nespremenjena, letna se je zvišala

STATISTIKA

29.03.2024 Mesečna temeljna obrestna mera v aprilu 2024 ostaja 0,3 %, letna temeljna obrestna mera pa se je zvišala na 3,72 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), april 2024

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,3 %
- Letna temeljna obrestna mera > 3,72 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 29. 3. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nižja od plače za mesec prej

STATISTIKA

22.03.2024 V primerjavi s plačo za december 2023 je bila povprečna bruto plača nižja – nominalno za 1,3 % in realno za 0,7 %.

Bruto: 2.317,82 EUR, neto: 1.477,34 EUR

Povprečna bruto plača za januar 2024 je znašala 2.317,82 EUR. Od plače za mesec prej je bila nižja – nominalno za 1,3 %, realno pa za 0,7 %.
Povprečna neto plača je znašala 1.477,34 EUR in je bila od plače za december 2023 nominalno nižja za 3,4 %, realno pa za 2,8 %.

V primerjavi s plačo za januar prejšnjega leta je bila višja nominalno (v bruto znesku za 8,1 %, v neto znesku za 5,6 %) in realno (v bruto znesku za 4,6 %, v neto znesku za 2,2 %).

Plača nižja v javnem sektorju in nespremenjena v zasebnem

V primerjavi s plačo za mesec prej se je povprečna bruto plača v javnem sektorju znižala za 3,7 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 2,6 %), medtem ko je v zasebnem sektorju ostala na enaki ravni.

Najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro

Povprečna bruto plača je bila najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.318,66 EUR), najnižja pa v gostinstvu (1.652,78 EUR).

V primerjavi s plačo za december 2023 se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v področju dejavnosti promet in skladiščenje (za 3,6 %), najbolj znižala pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 8,2 %).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	jan 2024	Ø nov 2023–jan 2024	jan 2024 dec 2023	jan 2024 jan 2023
	EUR		nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.317,82	2.364,46	-1,3	8,1
Javni sektor	2.588,95	2.625,67	-3,7	6,4
od tega sektor država	2.592,16	2.586,92	-2,6	5,7
Zasebni sektor	2.195,76	2.247,22	0,0	8,9
Neto	1.477,34	1.533,82	-3,4	5,6
Javni sektor	1.639,97	1.683,12	-5,0	4,0
od tega sektor država	1.642,74	1.654,70	-3,6	3,3
Zasebni sektor	1.404,12	1.466,81	-2,6	6,4

Vir: SURS, 22. 3. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Inflacija na letni ravni 3,4-odstotna, na mesečni 0,8-odstotna

STATISTIKA

29.02.2024 Cene življenjskih potrebščin so se v letu dni v povprečju dvignile za 3,4 %. Storitve so se podražile za 5,1 %, blago pa za 2,6 %.

Letna rast cen za 0,1 odstotne točke višja kot v prejšnjem mesecu

Na letni ravni smo imeli februarja 3,4-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 9,3-odstotno).

V letu dni so se storitve v povprečju podražile za 5,1 %, blago pa za 2,6 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 3,6 % oz. 3,2 %, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,8 %.

K letni inflaciji so največ, po 0,6 odstotne točke, prispevale višje cene v zdravstvu (za 10,9 %) ter pri izdelkih in storitvah iz skupine stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 4,7 %). S po 0,4 odstotne točke so sledile podražitve storitev v restavracijah in hotelih (za 6,0 %), raznovrstnega blaga in storitev (za 5,2 %) ter hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,0 %).

Po drugi strani so se najizraziteje pocenili počitniški paketi doma (za 12,2 %) in inflacijo ublažili za 0,3 odstotne točke.

Mesečna rast cen predvsem posledica dražjih počitniških paketov na tujem

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,8 %.

Počitniški paketi na tujem so se podražili za 22,2 % in inflacijo dvignili za 0,4 odstotne točke. S po 0,1 odstotne točke so na inflacijo vplivale še višje cene naftnih derivatov (tekoča goriva so bila dražja za 3,9 %, dizelsko gorivo za 2,5 % in bencin za 2 %) ter oblačil (za 1,9 %). Preostale podražitve so k višji inflaciji skupno dodale 0,2 odstotne točke.

Opaznejših pocenitev v februarju ni bilo.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 3,4-odstotna (v prejšnjem februarju 9,4-odstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,6 %.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 5,8 %, cene blaga pa za 2,1 %. Poltrajno blago se je podražilo za 3,4 % in blago dnevne porabe za 3,0 %, medtem ko je bilo trajno blago cenejše za 2,3 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila januarja 2024 v državah članicah EMU 2,8-odstotna (mesec prej 2,9-odstotna) in v državah članicah EU 3,1-odstotna (mesec prej 3,4-odstotna). Najnižja je bila na Danskem in v Italiji (v obeh 0,9-odstotna), najvišja v Romuniji (7,3-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 3,4 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 29. 2. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera 0,3-odstotna, letna temeljna obrestna 3,60-odstotna

STATISTIKA

29.02.2024 Mesečna in letna obrestna mera sta bili v marcu 2024 nižji kot v prejšnjem mesecu. Mesečna je bila 0,3-odstotna, letna 3,60-odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), marec 2024

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,3 %
- Letna temeljna obrestna mera > 3,60 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 29. 2. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Znani so podatki o povprečni mesečni plači za december 2023 in za leto 2023

STATISTIKA

22.02.2024 V podatkovni bazi Statističnega urada RS so na voljo končni in podrobneje razčlenjeni podatki o povprečni mesečni plači za december 2023 in za leto 2023, ki je znašala 2.220,95 evra bruto oziroma 1.445,12 evra neto. SURS je objavil tudi podatke o povprečni mesečni plači zaposlenih v invalidskih podjetjih za leto 2023.

Na voljo končni, podrobnejši podatki o povprečni mesečni plači za december 2023 in za leto 2023

Podatki o povprečni plači za december 2023 in za leto 2023, ki so bili kot začasni predstavljeni v objavi Plače zaposlenih pri pravnih osebah, december 2023 dne 15. 2. 2024, so kot končni podatki in na podrobnejši ravni zdaj na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečna mesečna bruto plača za leto 2023 najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro

Povprečna mesečna bruto plača za 2023 je bila najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.314,64 EUR), sledila je plača v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.221,91 EUR). Najnižja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.598,42 EUR).

Nad državnim povprečjem le v dveh statističnih regijah

Povprečna mesečna bruto plača za 2023 je bila višja od slovenskega povprečja le v dveh statističnih regijah: v osrednjeslovenski (za 10,0 %) in jugovzhodni Sloveniji (za 1,9 %).

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v invalidskih podjetjih višja kot leto prej

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v invalidskih podjetjih za 2023 je znašala 1.745,60 EUR. Od plače za 2022 je bila nominalno višja za 10,8 %, realno pa za 3,2 %. Za prav toliko je bila višja tudi neto plača, znašala je 1.173,61 EUR. Primerjava s povprečno mesečno plačo zaposlenih pri vseh pravnih osebah v Sloveniji za 2023 (ki je znašala 2.220,95 EUR bruto) je pokazala, da je bila od te precej nižja – v bruto znesku za 21,4 %, v neto znesku za 18,8 %.

Podatki o povprečnih mesečnih plačah zaposlenih v invalidskih podjetjih so prav tako na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Vir: SURS, 22.2.2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača na mesečni ravni nižja, na letni pa višja

STATISTIKA

22.02.2024 V primerjavi s plačo za november je bila povprečna bruto plača nižja – nominalno za 3,2 % in realno za 2,7 %. Povprečna mesečna bruto plača za leto 2023 je znašala 2.220,95 EUR in je bila višja od plače za leto prej.

Na mesečni ravni plača višja v javnem in nižja v zasebnem sektorju

Povprečna bruto plača za december 2023 je znašala 2.348,32 EUR. Od plače za november je bila nižja, nominalno za 3,2 %, realno pa za 2,7 %. Povprečna neto plača je znašala 1.529,86 EUR in je bila od plače za november nominalno nižja za 4,0 %, realno pa za 3,5 %.

V javnem sektorju se je povprečna bruto plača zvišala za 3,5 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 6,2 %), medtem ko je bila v zasebnem sektorju nižja za 6,6 %, predvsem zaradi manjšega obsega izplačanih izrednih izplačil, tj. 13. plač in božičnic.

Povprečna mesečna plača za 2023 višja

Povprečna plača za 2023 je znašala 2.220,95 EUR bruto oz. 1.445,12 EUR neto. Od plače za leto 2022 je bila višja tako nominalno (v bruto znesku za 9,7 % oz. v neto znesku za 9,6 %) kot tudi realno (v bruto znesku za 2,1 % oz. v neto znesku za 2,0 %).

V primerjavi s plačo za 2022 je bila povprečna bruto plača za 2023 v javnem sektorju višja za 10,3 % (v institucionalnem sektorju država se je zvišala za 10,1 %), v zasebnem sektorju pa za 9,4 %.

Medletna nominalna rast povprečne mesečne plače za 2023 hitrejša kot v predhodnih letih

Pregled podatkov za obdobje 2019–2023 kaže, da je bila nominalna rast povprečne bruto plače (glede na predhodno leto) v 2023 hitrejša kot v predhodnih letih. Realno je bila stopnja rasti povprečne bruto plače najvišja v 2020, najnižja pa v 2022, ko je bila negativna – razlog za to je bila višja povprečna letna stopnja inflacije.

Stopnje rasti povprečne mesečne bruto plače, Slovenija, letno povprečje / letno povprečje prejšnjega leta

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	dec 2023	Ø jan–dec 2023	Ø okt–dec 2023	dec 2023 nov 2023	dec 2023 dec 2022	Ø jan–dec 2023 Ø jan–dec 2022
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.348,32	2.220,95	2.328,74	-3,2	8,7	9,7
Javni sektor	2.689,71	2.529,42	2.607,89	3,5	10,0	10,3
od tega sektor država	2.662,52	2.525,52	2.569,53	6,2	9,1	10,1
Zasebni sektor	2.195,07	2.083,58	2.203,85	-6,6	8,0	9,4
Neto	1.529,86	1.445,12	1.519,48	-4,0	7,8	9,6
Javni sektor	1.727,17	1.632,24	1.680,63	2,7	8,8	10,0
od tega sektor država	1.703,40	1.629,33	1.653,01	5,3	8,0	9,9
Zasebni sektor	1.441,28	1.361,78	1.447,38	-7,3	7,2	9,4

Vir: SURS, 22. 2. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača na mesečni ravni nižja, na letni pa višja

STATISTIKA

15.02.2024 V primerjavi s plačo za november je bila povprečna bruto plača nižja – nominalno za 3,2 % in realno za 2,7 %. Povprečna mesečna bruto plača za leto 2023 je znašala 2.220,95 EUR in je bila višja od plače za leto prej.

Stopnje rasti povprečne mesečne bruto plače, Slovenija, letno povprečje / letno povprečje prejšnjega leta

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	dec 2023	Ø jan–dec 2023	Ø okt–dec 2023	dec 2023 nov 2023	dec 2023 dec 2022	Ø jan–dec 2023 Ø jan–dec 2022
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.348,32	2.220,95	2.328,74	-3,2	8,7	9,7
Javni sektor	2.689,71	2.529,42	2.607,89	3,5	10,0	10,3
od tega sektor država	2.662,52	2.525,52	2.569,53	6,2	9,1	10,1
Zasebni sektor	2.195,07	2.083,58	2.203,85	-6,6	8,0	9,4
Neto	1.529,86	1.445,12	1.519,48	-4,0	7,8	9,6
Javni sektor	1.727,17	1.632,24	1.680,63	2,7	8,8	10,0
od tega sektor država	1.703,40	1.629,33	1.653,01	5,3	8,0	9,9
Zasebni sektor	1.441,28	1.361,78	1.447,38	-7,3	7,2	9,4

Vir: SURS, 15. 2. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

BDP se je v 4. četrtletju 2023 povečal za 2,2 %

STATISTIKA

14.02.2024 V 4. četrtletju 2023 se je BDP v primerjavi z istim obdobjem leto prej povečal za 2,2 %, v celotnem letu 2023 pa za 1,6 %.

Rast domačega povpraševanja

Domača potrošnja se je zvišala za 0,7 %. Končna potrošnja je zrasla za 2,2 %, bruto investicije pa so se zmanjšale za 4,2 %. K njihovemu upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog, medtem ko so se bruto investicije v osnovna sredstva dvignile za 9,1 %; največji vpliv so imele investicije v gradbene objekte. Potrošnja gospodinjstev se je povečala, in sicer za 1,2 %.

Zmanjšanje uvoza, upadel tudi izvoz

Podobno kot v prejšnjih četrtletjih smo zaznali upad pri menjavi blaga in storitev s tujino. Obseg uvoza se je v lanskem zadnjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem leto prej zmanjšal za 4,0 %. Znižal se je tudi izvoz, in sicer za 2,3 %. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti obsega BDP prispeval 1,5 odstotne točke.

BDP lani zrasel za 1,6 %

Po prvi oceni, izračunani iz četrtletnih podatkov, se je BDP v letu 2023 povečal za 1,6 %. K rasti BDP so pozitivno prispevale bruto investicije v osnovna sredstva (povečale so se za 9,5 %) in končna potrošnja gospodinjstev, ki se je dvignila za 1,3 %. Negativno je na rast BDP vplivalo zmanjšanje zalog, in sicer za 4,4 odstotne točke. Zunanje povpraševanje (izvoz) se je zmanjšalo za 2,0 %, uvoz pa za 5,1 %. Zaradi izrazitejšega upada uvoza v primerjavi z izvozom se je zunanjetrgovinski presežek povečal in k rasti BDP prispeval 2,8 odstotne točke.

Tabele s podrobnejšimi podatki so na voljo na povezavi >> BDP se je v 4. četrtletju 2023 povečal za 2,2 %

Vir: SURS, 14. 2. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Inflacija se umirja, na letni ravni 3,3-odstotna; na mesečni ravni 0,6-odstotna deflacija

STATISTIKA

06.02.2024 Cene življenjskih potrebščin so se v letu dni v povprečju dvignile za 3,3 %. Na mesečni ravni pa so zimske razprodaje oblačil in obutve največ prispevale k deflaciji, znašala je 0,6 %.

Letna rast cen ponovno navzdol

Na letni ravni smo imeli v januarju 3,3-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 10,0-odstotno).

V letu dni so se storitve v povprečju podražile za 4,6 %, blago pa za 2,7 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 3,9 % oz. 2,1 %, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,3 %.

K letni inflaciji so največ, 0,6 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 3,2 %). S po 0,5 odstotne točke vpliva so sledile podražitve iz skupin stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 3,6 %) ter zdravstvo (za 9,4 %).

Mesečno rast cen znižale zimske razprodaje

V nasprotju s prejšnjima dvema letoma smo v letošnjem januarju zopet zaznali upad cen. Te so se na mesečni ravni v povprečju znižale za 0,6 %.

To je bila predvsem posledica nižjih cen oblačil in obutve, ki so se ob sezonskih razprodajah pocenili za 8,3 % in k deflaciji prispevali 0,6 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so dodale pocenitve pogonskih goriv (bencin je bil cenejši za 4,7 % in dizel za 4,5 %) ter počitniških aranžmajev v tujini (za 12,0 %). Opazno so se znižale tudi cene zemeljskega plina (za 9,7 %); njihov prispevek k deflaciji je bil 0,1 odstotne točke.

Po drugi strani je mesečno deflacijo za 0,2 odstotne točke znižala 5-odstotna podražitev električne energije. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene toplotne energije (za 7,7 %), počitniških aranžmajev doma (za 4,1 %) in mesa (za 1,3 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 3,4-odstotna (v prejšnjem januarju 9,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,6-odstotna.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 5,3 %, cene blaga pa za 2,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,5 % in poltrajno blago za 2,4 %, medtem ko je bilo trajno blago cenejše za 2,0 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2023 v državah članicah EMU 2,9-odstotna (mesec prej 2,4-odstotna) in v državah članicah EU 3,4-odstotna (mesec prej 3,1-odstotna). Najnižja je bila na Danskem (0,4-odstotna), najvišja na Češkem (7,6-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 3,8 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Vir: SURS, 6. 2. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera ostaja 0,4 %, medtem ko se je letna temeljna obrestna zvišala

STATISTIKA

31.01.2024 Mesečna temeljna obrestna mera se februarja ni spremenila, bila je 0,4-odstotna, medtem ko se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 5,17 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), februar 2024

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,4 %
- Letna temeljna obrestna mera > 5,17 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 1. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača višja od plače za oktober

STATISTIKA

22.01.2024 V primerjavi s plačo za oktober je bila povprečna bruto plača za november višja – nominalno za 9,8 %, realno za 10,9 %.

Bruto: 2.427,10 EUR, neto: 1.594,13 EUR

Povprečna bruto plača za november 2023 je znašala 2.427,10 EUR. Od plače za mesec prej je bila nominalno višja za 9,8 %, realno pa za 10,9 %. Povprečna neto plača je znašala 1.594,13 EUR in je bila od plače za oktober nominalno višja za 11,1 %, realno pa za 12,2 %. Povprečna plača se je občutno zvišala predvsem zaradi višjih izrednih izplačil (13. plač in božičnic).

V primerjavi s plačo za prejšnji november je bila višja nominalno (v bruto znesku za 8,1 %, v neto znesku za 7,7 %) in realno (v bruto znesku za 3,1 %, v neto znesku za 2,7 %).

Plača višja v obeh sektorjih, javnem in zasebnem

V primerjavi s plačo za oktober se je povprečna bruto plača v javnem sektorju zvišala za 2,5 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 1,3 %), v zasebnem sektorju pa za 13,8 %.

Najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro

Povprečna bruto plača je bila najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.822,97 EUR), najnižja pa v gostinstvu (1.703,99 EUR).

V primerjavi s plačo za oktober se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 21,5 %), najbolj znižala pa v izobraževanju (za 1,9 %).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	nov 2023	Ø jan–nov 2023	Ø sep–nov 2023	nov 2023 okt 2023	nov 2023 nov 2022	Ø jan–nov 2023 Ø jan–nov 2022
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.427,10	2.209,33	2.270,95	9,8	8,1	9,8
Javni sektor	2.598,30	2.514,71	2.544,47	2,5	5,9	10,3
od tega sektor država	2.506,08	2.512,93	2.520,10	-1,3	6,7	10,2
Zasebni sektor	2.350,51	2.073,44	2.148,86	13,8	9,3	9,6
Neto	1.594,13	1.437,38	1.480,64	11,1	7,7	9,8
Javni sektor	1.682,22	1.623,53	1.642,32	3,1	5,4	10,1
od tega sektor država	1.618,02	1.622,53	1.626,28	-1,2	6,4	10,1
Zasebni sektor	1.554,72	1.354,55	1.408,48	15,5	8,9	9,6

Vir: SURS, 22. 1. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Spremembe pri poročanju podatkov Četrtletno poslovanje poslovnih subjektov (POSL-P/ČL) za leto 2024

STATISTIKA

10.01.2024 AJPES sporoča, da so pri poročanju podatkov statističnega raziskovanja Četrtletno poslovanje poslovnih subjektov (POSL-P/ČL) za leto 2024 uvedene vsebinske spremembe.

Poslovni subjekti poročajo podatke o zalogah, podatke iz poslovnega dela izkaza poslovnega izida, podatke o investicijah v osnovna sredstva in naložbene nepremičnine, druge podatke o poslovanju ter pri poročanju za zadnje četrtletje tudi letni dodatek.

Pri poročanju podatkov statističnega raziskovanja Četrtletno poslovanje poslovnih subjektov (POSL-P/ČL) za leto 2024 so uvedene vsebinske spremembe, in sicer:

v »Tabeli 3. Investicije v osnovna sredstva in naložbene nepremičnine« pri postavki »Zemljišča« (AOP 301) ni več možen vnos podatkov v stolpca 1 in 2 (nabava novih osnovnih sredstev), temveč se podatki vnašajo v stolpca 3 in 4 (nabava rabljenih osnovnih sredstev),
ukine se dosedanja »Tabela 4. Drugi podatki«, dosedanja »Tabela 5. Letni dodatek« s tem postane »Tabela 4. Letni dodatek«,
v novi »Tabeli 4. Letni dodatek« se glede na dosedanji vprašalnik ukinejo štiri spremenljivke (AOP 401, AOP 402, AOP 407 in AOP 412).

Vsebinske spremembe so razvidne iz vprašalnika POSL-P/ČL za leto 2024 in navodil za izpolnjevanje v slovenskem in angleškem jeziku.

Prosijo, da navedene spremembe upoštevate pri poročanju podatkov POSL-P/ČL prek spletne aplikacije ČPPS, in sicer prvič pri poročanju za prvo četrtletje 2024. Naknadno bo na spletni strani za razvijalce programske opreme objavljena tudi spremenjena vzorčna XML shema.

Vir: AJPES, 10. 1. 2024

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna inflacija v 2023 znašala 4,2 %, povprečna letna pa 7,4 %

STATISTIKA

29.12.2023 V letošnjem letu je bila inflacija 4,2-odstotna. Letno inflacijo so najbolj zaznamovale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Storitve so se v enem letu podražile za 6,0 %, blago pa za 3,3 %. Na mesečni ravni so se cene v povprečju znižale za 0,5 %.

Leto zaključujemo s 4,2-odstotno inflacijo

Letna rast drobnoprodajnih cen je bila 4,2-odstotna (v prejšnjem letu 10,3-odstotna), povprečna letna rast cen pa 7,4-odstotna.

Cene storitev so bile v povprečju višje za 6,0 %, cene blaga pa za 3,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 4,5 % in poltrajno blago za 2,1 %, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 0,3 %.

K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4,6 %). Podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 6,3 %) so imele 0,6 odstotne točke vpliva. Po 0,5 odstotne točke vpliva so dodale še višje cene v skupinah alkoholne pijače in tobak (za 9,4 %), zdravstvo (za 8,5 %), restavracije in hoteli (za 7,9 %) ter raznovrstno blago in storitve (za 6,2 %).

Cene na mesečni ravni v povprečju upadle za 0,5 %

Decembra so bile cene življenjskih potrebščin v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju nižje za 0,5 %.

Pocenitve naftnih derivatov (dizelskega goriva za 8,0 %, tekočih goriv za 7,6 % in bencina za 5,3 %) so k mesečni deflaciji prispevale 0,4 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k deflaciji dodale še nižje cene zbiranja odpadkov (za 8,1 %), počitniških paketov (za 3,1 %) in prevoznih sredstev (0,9 %) ter druge decembrske pocenitve.

Po drugi strani so deflacijo za 0,2 odstotne točke znižale za 2,9 % višje cene v zdravstvu. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za 0,7 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 3,8-odstotna (v prejšnjem decembru 10,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,5-odstotna (prejšnji mesec −0,8-odstotna).

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 6,0 %, cene blaga pa za 2,7 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,9 % in poltrajno blago za 1,9 %, medtem ko je bilo trajno blago cenejše za 1,3 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU novembra 2,4-odstotna (mesec prej 2,9-odstotna) in v članicah EU 3,1-odstotna (mesec prej 3,6-odstotna). Najnižja je bila v Belgiji (−0,8-odstotna), najvišja na Češkem (8,0-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 4,5 %.

Višje trošarine in davščine letno inflacijo dvignile za 1,3 odstotne točke

Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP) in harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT) sta se na letni ravni razlikovala za 1,3 odstotne točke.

Letos so se trikrat zvišale trošarine za tobačne izdelke, večkrat so se spremenile trošarine za naftne derivate, stopnja DDV za energente za ogrevanje pa se je vrnila na 22 %.

Letna rast cen, merjena s HICŽP, je bila 3,8-odstotna. Če se trošarine in davščine ne bi spremenile, bi bila letna inflacija nižja (2,5-odstotna).

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 29. 12. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Januarja mesečna temeljna obrestna mera enaka kot prejšnji mesec, letna višja

STATISTIKA

29.12.2023
Mesečna temeljna obrestna mera v januarju ostaja pri 0,4 %, letna temeljna obrestna mera pa se je zvišala na 4,83 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), januar 2024

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,4 %
- Letna temeljna obrestna mera > 4,83 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 29. 12. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača višja od plače za september

STATISTIKA

22.12.2023 V primerjavi s plačo za september je bila povprečna bruto plača za oktober višja – nominalno za 1,7 %, realno za 1,5 %.

Bruto: 2.210,78 EUR, neto: 1.434,45 EUR

Povprečna bruto plača za oktober 2023 je znašala 2.210,78 EUR. Od plače za mesec prej je bila nominalno višja za 1,7 %, realno pa za 1,5 %. Povprečna neto plača je znašala 1.434,45 EUR in je bila od plače za september nominalno višja za 1,5 %, realno pa za 1,3 %.

V primerjavi s plačo za prejšnji oktober je bila višja nominalno (v bruto znesku za 9,2 %, v neto znesku za 8,9 %) in realno (v bruto znesku za 2,2 %, v neto znesku za 1,9 %).

Plača višja v obeh sektorjih, javnem in zasebnem

V primerjavi s plačo za september se je povprečna bruto plača v javnem sektorju zvišala za 1,4 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 1,0 %), v zasebnem sektorju pa za 1,8 %.

Najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

Povprečna bruto plača je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.178,41 EUR), najnižja pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.590,43 EUR).

V primerjavi s plačo za september se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v rudarstvu (za 5,8 %), najbolj znižala pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 5,3 %).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	okt 2023	Ø jan–okt 2023	Ø avg–okt 2023	okt 2023 sep 2023	okt 2023 okt 2022	Ø jan–okt 2023 Ø jan–okt 2022
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.210,78	2.187,46	2.202,43	1,7	9,2	10,0
Javni sektor	2.535,32	2.506,27	2.526,01	1,4	8,9	10,8
od tega sektor država	2.539,92	2.513,62	2.531,08	1,0	8,1	10,5
Zasebni sektor	2.066,05	2.045,66	2.058,30	1,8	9,4	9,6
Neto	1.434,45	1.421,64	1.429,85	1,5	8,9	10,0
Javni sektor	1.632,30	1.617,61	1.627,56	1,2	8,7	10,7
od tega sektor država	1.637,58	1.622,98	1.632,68	0,9	8,1	10,4
Zasebni sektor	1.346,22	1.334,48	1.341,78	1,6	8,9	9,7

Vir: SURS, 22. 12. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene na letni ravni za 4,9 % višje, na mesečni ravni pa za 1 % nižje

STATISTIKA

30.11.2023 Življenjske potrebščine so se novembra na letni ravni v povprečju podražile za 4,9 %, na mesečni pa pocenile za 1 %. K letni inflaciji so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 6,2 %), k mesečni deflaciji pa cenejša električna energija (za 18,8 %).

Najnižja letna inflacija v zadnjih dveh letih

Na letni ravni smo imeli 4,9-odstotno inflacijo, medtem ko je bila ta v istem mesecu prejšnjega leta 10,0-odstotna.

Cene storitev so se v povprečju zvišale za 7,4 %, cene blaga pa za 3,6 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 4,7 %, poltrajno blago za 2,3 % in trajno blago za 0,6 %.

Najbolj, za 1,1 odstotne točke, so letno inflacijo zvišale za 6,2 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Sledile so podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 6,7 %), te so k inflaciji dodale 0,7 odstotne točke, ter podražitve v restavracijah in hotelih (za 8,4 %) s prispevkom 0,6 odstotne točke.

Po drugi strani so bila cenejša kot pred letom dni trdna goriva (za 26,4 %), inflacijo so ublažila za 0,4 odstotne točke.

Na mesečni ravni deflacija prvič po več kot letu dni

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin znižale za 1 %.

Največji vpliv na mesečno deflacijo je imela nižja končna cena elektrike – ta se je zaradi oprostitve plačevanja prispevka OVE in SPTE znižala za 18,8 % ter k deflaciji prispevala 0,8 odstotne točke. Znižale so se tudi cene trdnih goriv (za 8,7 %), nastanitvenih storitev (za 4,2 %), naftnih derivatov (dizelsko gorivo in tekoča goriva so bila cenejša za 2,4 %, bencin pa za 2,2 %), zdravstva (za 2,1 %) in počitniških paketov (za 2 %). Vsaka izmed naštetih skupin je k deflaciji dodala po 0,1 odstotne točke. Vse ostale pocenitve v novembru so prispevale še dodatne 0,1 odstotne točke.

Po drugi strani so se v zadnjem mesecu podražili sadje (za 3,1 %), različni rekreacijski predmeti, vrtnarjenje in male živali (za 2,4 %), tobak (za 2,2 %) ter oblačila in obutev (za 0,8 %). Vsaka izmed naštetih podražitev je deflacijo znižala za 0,1 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 4,5-odstotna (novembra lani 10,8-odstotna). Na mesečni ravni so se cene znižale za 0,8 % (prejšnji mesec so se zvišale za 0,3 %).

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 7,1 %, cene blaga pa za 3,2 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 4,4 % in poltrajno blago za 2,3 %. Cene trajnega blaga so bile nižje za 0,4 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU oktobra 2,9-odstotna (mesec prej 4,3-odstotna) in v državah članicah EU 3,6-odstotna (mesec prej 4,9-odstotna). Najnižja je bila v Belgiji (−1,7-odstotna), najvišja na Madžarskem (9,6-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 6,6 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 11. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Obe temeljni obrestni meri v decembru nižji

STATISTIKA

30.11.2023 Mesečna temeljna obrestna mera se je decembra znižala na 0,4 %, letna temeljna obrestna pa na 4,81 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), december 2023

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,4 %
- Letna temeljna obrestna mera > 4,81 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 11. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nižja od plače za avgust

STATISTIKA

22.11.2023 V primerjavi s plačo za avgust je bila povprečna bruto plača za september nekoliko nižja (nominalno za 2,1 % oz. realno za 2,4 %).

Bruto: 2.174,70 EUR, neto: 1.413,16 EUR

Povprečna bruto plača za september 2023 je znašala 2.174,70 EUR. Od plače za mesec prej je bila nominalno nižja za 2,1 %, realno pa za 2,4 %. Povprečna neto plača je znašala 1.413,16 EUR in je bila od plače za avgust nominalno nižja za 2,0 %, realno pa za 2,3 %.

V primerjavi s plačo za prejšnji september je bila višja nominalno (v bruto znesku za 9,5 %, v neto znesku za 9,1 %) in realno (v bruto znesku za 1,9 %, v neto znesku za 1,5 %).

Plača nižja v obeh sektorjih, javnem in zasebnem

V primerjavi s plačo za avgust se je povprečna bruto plača v javnem sektorju znižala za 1,7 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 1,0 %), v zasebnem pa za 2,4 %.

Najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro

Povprečna bruto plača je bila najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.323,81 EUR), najnižja pa v gostinstvu (1.593,92 EUR).

V primerjavi s plačo za avgust se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v izobraževanju (za 1,9 %), najbolj znižala pa v rudarstvu (za 6,5 %).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	sep 2023	Ø jan–sep 2023	Ø jul–sep 2023	sep 2023 avg 2023	sep 2023 sep 2022	Ø jan–sep 2023 Ø jan–sep 2022
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.174,70	2.184,85	2.199,51	-2,1	9,5	10,1
Javni sektor	2.499,53	2.503,02	2.541,23	-1,7	11,5	11,0
od tega sektor država	2.514,33	2.510,67	2.556,99	-1,0	13,2	10,8
Zasebni sektor	2.029,88	2.043,38	2.047,54	-2,4	8,4	9,7
Neto	1.413,16	1.420,21	1.427,84	-2,0	9,1	10,1
Javni sektor	1.612,25	1.615,97	1.636,28	-1,6	11,1	10,9
od tega sektor država	1.623,26	1.621,35	1.647,51	-0,9	12,4	10,7
Zasebni sektor	1.324,40	1.333,17	1.335,14	-2,2	8,1	9,8

Vir: SURS, 22. 11. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bruto domači proizvod na letni ravni višji za 1,1 %

STATISTIKA

14.11.2023 V 3. četrtletju je bilo zaznano umirjanje gospodarske aktivnosti. Gospodarska rast je bila v 3. četrtletju 2023 1,1-odstotna, v obdobju od januarja do septembra 2023 pa 1,3-odstotna v primerjavi z istim obdobjem leta 2022.

Izrazito zmanjšanje uvoza, upadel tudi izvoz

Podobno kot v prejšnjem četrtletju smo zaznali upad pri blagovni menjavi s tujino. Uvoz se je v 3. četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal za 12,1 %. Znižal se je tudi izvoz, in sicer za 9,2 %. Zunanjetrgovinski presežek je v tekočih cenah znašal 1.145 milijonov evrov in je k rasti obsega BDP prispeval 2,4 odstotne točke.

Upad domačega povpraševanja

Domača potrošnja se je znižala za 1,4 %. Končna potrošnja je zrasla za 0,2 %, bruto investicije pa so se zmanjšale za 6,1 %. K njihovemu upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog, medtem ko so se bruto investicije v osnovna sredstva dvignile za 8,3 %; največji vpliv so imele investicije v gradbene objekte. Potrošnja gospodinjstev se je zmanjšala, in sicer za 0,8 %.

Tabele s podrobnejšimi podatki bodo v podatkovni bazi SiStat na voljo 16. 11. 2023.

Bruto domači proizvod, stalne cene, stopnje rasti (%), Slovenija

	2022		2023
	Č3	Č4	Č1	Č2	Č3
Originalni podatki
Letna rast	0,9	-0,2	1,0	1,6	1,1
Desezonirani podatki
Četrtletna rast	-0,1	0,6	0,2	1,0	-0,2
Letna rast	1,6	1,0	1,1	1,7	1,6

>> Več na povezavi: Bruto domači proizvod, 3. četrtletje, november 2023

Vir: SURS, 14. 11. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera 0,6-odstotna, letna 7,55-odstotna

STATISTIKA

30.10.2023 Mesečna temeljna obrestna mera v novembru ostaja 0,6-odstotna, medtem ko se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 7,55 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), november 2023

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,6 %
- Letna temeljna obrestna mera > 7,55 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 10. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna rast cen 6,9-odstotna, mesečna pa 0,2-odstotna

STATISTIKA

30.10.2023 Na letni ravni so se cene življenjskih potrebščin v povprečju zvišale za 6,9 %, na mesečni ravni pa za 0,2 %. Storitve so se podražile za 8,1 %, blago za 6,3 %.

Letna inflacija predvsem odraz dražje hrane in električne energije

Na letni ravni smo imeli 6,9-odstotno inflacijo, medtem ko je bila ta v istem mesecu prejšnjega leta 9,9-odstotna.

Cene storitev so se v povprečju zvišale za 8,1 %, cene blaga pa za 6,3 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,5 %, poltrajno blago za 3,2 % in trajno blago za 0,4 %.

Najbolj, za 1,3 odstotne točke, so letno inflacijo zvišale za 7,3 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Sledile so podražitve električne energije (za 24,3 %), te so k inflaciji prispevale 0,8 odstotne točke ter podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 7,1 %) s prispevkom 0,7 odstotne točke.

Po drugi strani so se v letu dni najopazneje pocenila trdna goriva (za 14,1 %) in inflacijo ublažila za 0,2 odstotne točke. Za prav toliko, za 0,2 odstotne točke, so jo znižala tudi cenejša prevozna sredstva (za 2,7 %).

Dražja oblačila, cenejši počitniški aranžmaji

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,2 %.

V oktobru je bil še vedno opazen vpliv sezonske zamenjave kolekcij v trgovinah; cene oblačil in obutve so se dvignile za 2,5 % in k inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so inflacijo zvišale še podražitve svežega sadja (za 8,4 %), tekočih goriv (za 5,7 %), dizelskega goriva (za 3,9 %), farmacevtskih proizvodov (za 2,3 %) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,9 %).

Po drugi strani so mesečno inflacijo ublažili (za 0,2 odstotne točke) cenejši počitniški paketi (za 5,6 %), po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še nižje cene toplotne energije (za 5,3 %) in nastanitvenih storitev (za 3,6 %) ter vse druge mesečne pocenitve.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,6-odstotna (oktobra lani 10,3-odstotna). Na mesečni ravni so se cene dvignile za 0,3 % (prejšnji mesec za 0,7 %).

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 7,9 %, cene blaga pa za 6,0 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,3 % in poltrajno blago za 3,4 %. Cene trajnega blaga so bile nižje za 0,7 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU septembra 4,3-odstotna (mesec prej 5,2-odstotna) in v državah članicah EU 4,9-odstotna (mesec prej 5,9-odstotna). Najnižja je bila na Nizozemskem (–0,3-odstotna), najvišja na Madžarskem (12,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 7,1 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 10. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača višja od plače za julij

STATISTIKA

23.10.2023 Povprečna plača za avgust je v bruto znesku znašala 2.221,85 EUR, v neto znesku pa 1.441,96 EUR. Od plače za julij je bila nominalno višja za 0,9 % in realno za 0,8 %.

Bruto: 2.221,85 EUR, neto: 1.441,96 EUR

Povprečna plača za avgust 2023 je znašala 2.221,85 EUR bruto oz. 1.441,96 EUR neto. Od plače za mesec prej je bila tako v bruto kot neto znesku nominalno višja za 0,9 % oz. realno za 0,8 %.

V primerjavi s plačo za prejšnji avgust je bila prav tako višja nominalno (v bruto znesku za 10,7 %, v neto znesku za 9,9 %) in realno (v bruto znesku za 4,2 %, v neto znesku za 3,5 %).

Plača višja le v zasebnem sektorju

V primerjavi s plačo za julij se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju zvišala za 2,2 %, v javnem sektorju pa znižala za 1,5 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 3,0 %).

Najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro

Povprečna bruto plača je bila najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.427,84 EUR), najnižja pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.606,99 EUR).

V primerjavi s plačo za julij se je povprečna bruto plača najbolj zvišala prav tako v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 10,0 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil), najbolj znižala pa v izobraževanju (za 5,5 %).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	avg 2023	Ø jan–avg 2023	Ø jun–avg 2023	avg 2023 jul 2023	avg 2023 avg 2022	Ø jan–avg 2023 Ø jan–avg 2022
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.221,85	2.186,13	2.209,90	0,9	10,7	10,2
Javni sektor	2.543,25	2.503,46	2.564,42	-1,5	13,3	11,0
od tega sektor država	2.539,00	2.510,21	2.582,35	-3,0	13,6	10,5
Zasebni sektor	2.079,00	2.045,07	2.052,51	2,2	9,3	9,8
Neto	1.441,96	1.421,09	1.434,00	0,9	9,9	10,3
Javni sektor	1.638,18	1.616,43	1.649,85	-1,2	12,4	10,9
od tega sektor država	1.637,23	1.621,11	1.661,34	-2,7	12,6	10,5
Zasebni sektor	1.354,75	1.334,27	1.338,17	2,1	8,6	10,0

Vir: SURS, 23. 10. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Stroški dela na letni ravni zrasli za 3,4 %

STATISTIKA

19.10.2023 Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo so znašali 2.748 EUR. Najnižji so bili v drugih dejavnostih, najvišji pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro.

Višji kot pred letom dni

Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo za leto 2022 so znašali 2.748 EUR ali za 3,4 % več kot leto prej. Največji delež od tega zneska so zajemali prejemki zaposlenih oseb, in sicer so predstavljali 86,5 %.

Najvišji v oskrbi z električno energijo, plinom in paro

Najvišji so bili v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (4.222 EUR), sledile so finančne in zavarovalniške dejavnosti (4.056 EUR). Po drugi strani so bili najnižji v drugih dejavnostih (2.084 EUR), sledile so druge raznovrstne poslovne dejavnosti (2.134 EUR).

V EU-27 najvišji v Luksemburgu, najnižji v Bolgariji

Po Eurostatovih metodologiji in podatkih (v poslovnih subjektih z več kot 9 zaposlenimi za vsa področja dejavnosti razen dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo; javna uprava in obramba, obvezna socialna varnost) so bili povprečni stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro najvišji v Luksemburgu (50,7 EUR), sledili sta Danska (46,8 EUR) in Belgija (43,5 EUR), najnižji pa v Bolgariji (8,2 EUR), sledila je Romunija (9,5 EUR). Na ravni EU-27 so ti stroški v opazovanem obdobju znašali 30,5 EUR, v Sloveniji pa 23,1 EUR; to nas je uvrstilo med Španijo (23,5 EUR) in Ciper (19,4 EUR).

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečni stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro v izbranih državah EU, 2022

Povprečni mesečni stroški stroški dela na zaposleno osebo, Slovenija, 2022

	EUR
Stroški dela – skupaj	2.748,06
Prejemki zaposlenih oseb	2.378,10
Delodajalčevi socialni prispevki	402,65
Stroški izobraževanja	3,32
Drugi stroški dela	8,68
Davki	3,05
Subvencije¹⁾	47,74

1) Subvencije zmanjšujejo stroške dela.

Vir: SURS, 19. 10. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene na letni ravni višje za 7,5 %, na mesečni za 0,3 %

STATISTIKA

29.09.2023 Življenjske potrebščine so se septembra na letni ravni v povprečju podražile za 7,5 %, na mesečni pa za 0,3 %. K letni inflaciji so največ prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (za 9,2 %), k mesečni pa višje cene električne energije (za 10,0 %).

Letna inflacija ponovno navzgor

Letna rast cen je bila 7,5-odstotna (prejšnji mesec 6,2-odstotna).

Cene storitev so se v povprečju zvišale za 8,4 %, cene blaga pa za 7,0 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,8 %, poltrajno blago za 5,5 % in trajno blago za 1,0 %.

Na letno inflacijo so najbolj vplivale za 9,2 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (1,6 odstotne točke). Električna energija se je zaradi odprave ukrepa znižanega plačila prispevkov podražila za 26,5 % in dodala 0,9 odstotne točke. Višje cene v skupini rekreacija in kultura (za 7,8 %) so prispevale 0,8 odstotne točke. Za 10,7 % dražji izdelki in storitve iz skupine zdravstvo so inflacijo dvignili za 0,6 odstotne točke. Prav toliko so prispevale še podražitve v restavracijah in hotelih (za 9,2 %).

Letno inflacijo so za 0,3 odstotne točke ublažile za 18,6 % nižje cene tekočih goriv. Cenejše kot pred letom dni, za 8,2 %, je bilo tudi dizelsko gorivo, inflacijo je znižalo še za 0,2 odstotne točke.

Za desetino dražja električna energija na mesečni ravni

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,3 %.

K mesečni inflaciji je največ, 0,4 odstotne točke, prispevala dražja električna energija (za 10,0 %). Za 0,3 odstotne točke so jo dvignile še višje cene oblačil in obutve (za 5,5 %), za 0,2 odstotne točke pa dražje gostinske storitve (za 3,7 %).

Višje cene naftnih derivatov so dodale 0,1 odstotne točke; tekoča goriva so se podražila za 5,0 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 1,6 %. Po 0,1 odstotne točke so dodale še višje cene sadja (za 4,9 %) ter vse preostale podražitve v septembru.

Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,7 odstotne točke ublažili cenejši počitniški paketi (za 14,2 %), po 0,1 odstotne točke pa še nižje cene nastanitvenih storitev (za 5,4 %) in drugih storitev v zvezi z osebnimi vozili (za 2,6 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 7,1-odstotna (septembra lani 10,6-odstotna). Na mesečni ravni so se cene dvignile za 0,7 %.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,1 %, cene blaga pa za 6,5 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,4 %, poltrajno blago pa za 5,7 %. Cene trajnega blaga so bile nižje za 0,2 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU avgusta 5,2-odstotna (mesec prej 5,3-odstotna) in v državah članicah EU 5,9-odstotna (mesec prej 6,1-odstotna). Najnižja je bila na Danskem (2,3-odstotna), najvišja na Madžarskem (14,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 6,1 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 29. 9. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Obe temeljni obrestni meri v oktobru višji

STATISTIKA

29.09.2023 V oktobru 2023 je mesečna temeljna obrestna mera 0,6 %, letna temeljna obrestna mera pa 7,30 % odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), oktober 2023

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,6 %
- Letna temeljna obrestna mera > 7,30 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 29. 9. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene poslovnih nepremičnin ponovno rahlo navzgor

STATISTIKA

29.09.2023 V 2. letošnjem četrtletju so se cene poslovnih nepremičnin po upadu v četrtletju prej znova zvišale, in sicer za 1,5 %. S tem se nadaljuje skoraj triletno obdobje nenehne rasti cen. Tokrat so se pocenile pisarne, podražili pa so se trgovski in storitveni lokali. Število prodaj je ostalo nizko.

Cene poslovnih nepremičnin zrasle tako na četrtletni …

V primerjavi s četrtletjem prej so bile cene poslovnih nepremičnin v 2. četrtletju letos višje za 1,5 %. K skupnemu dvigu cen je odločilno prispevala krepka podražitev trgovskih in storitvenih lokalov (za 6,3%), medtem ko so se pisarne pocenile za 3,2 %. Precejšnje četrtletno nihanje cen poslovnih nepremičnin je že stalnica. Upad cen pisarn v tem četrtletju je bil zato pričakovan, saj so se v prejšnjem četrtletju zvišale za 7,6 %. Predvidljivo je bilo tudi gibanje cen pri trgovskih in storitvenih lokalih. Ker so se njihove cene v predhodnem četrtletju znižale za 10,8 %, so se v 2. četrtletju pričakovano zvišale. Kljub četrtletnim nihanjem je razviden trend postopne rasti cen, ki je izrazitejša pri pisarnah in manj izrazita pri lokalih. Četrtletno število prodanih poslovnih nepremičnin (213) je ostalo majhno.

… kot tudi na letni ravni

Cene poslovnih nepremičnin, tj. lokalov in pisarn skupaj, so se na letni ravni zvišale še enajsto zaporedno četrtletje (za 3,8 %), predvsem zaradi podražitve pisarn (za 12,2 %), medtem ko so cene lokalov upadle (za 3,8 %).

Tabeli z najnovejšimi podatki sta na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Stopnje rasti cen poslovnih nepremičnin, Slovenija

Gibanje cen poslovnih nepremičnin, Slovenija

	Č2 2023 Ø 2015	Č2 2023 Č2 2022	Č2 2023 Č1 2023	Č2 2023 Č4 2022
	indeks	stopnja rasti (%)
1 Poslovne nepremičnine – SKUPAJ	130,80	3,8	1,5	-0,9
1.1 Lokali	122,20	-3,8	6,3	-5,2
1.2 Pisarne	143,01	12,2	-3,2	4,2

Vir: SURS, 28.9.2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Primanjkljaj sektorja država v letu 2022 znašal 1.717 milijonov EUR

STATISTIKA

26.09.2023 Primanjkljaj sektorja država je v letu 2022 znašal 1.717 milijonov EUR ali 3,0 % BDP, bruto dolg ob koncu leta 2022 pa 41.242 milijonov EUR ali 72,3 % BDP.

Objavljamo revidirane statistike za temeljne agregate institucionalnega sektorja država za obdobje od 2019 dalje. Spremembe so zlasti posledica vključitve posodobljenih podatkovnih virov. Spremembe statistik za leta 2019, 2020 in 2021 so majhne, brez opaznega vpliva na neto posojanje/neto izposojanje. Spremembe posameznih transakcij za leto 2022 so večje, tekoči saldo pa za 62 milijonov EUR manj negativen kot pred revizijo. Ker je bila za leto 2022 znižana tudi ocena vrednosti BDP, je neto posojanje/neto izposojanje, izraženo v razmerju do BDP, ostalo nespremenjeno (3,0 %).

Tabele z najnovejšimi statistikami so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Temeljni agregati sektorja država, Slovenija

	2019	2020	2021	2022
	mio. EUR
Prihodki	21.420	20.564	23.448	25.182
Minus: izdatki	21.073	24.161	25.861	26.899
Presežek (+)/primanjkljaj (-)	348	-3.597	-2.414	-1.717
Centralna država	363	-3.686	-2.628	-1.507
Lokalna država	-30	78	44	-101
Skladi socialne varnosti	14	11	170	-109
Izdatki za obresti	825	749	650	638
Primarni presežek (+)/primanjkljaj (-)	1.173	-2.848	-1.763	-1.079
Dolg po stanju konec leta	31.752	37.424	38.879	41.242
Centralna država	31.125	36.758	38.129	40.427
Lokalna država	863	893	950	1.019
Skladi socialne varnosti	0	0	0	0
Konsolidacija med podsektorji (-)	-236	-227	-201	-205

Temeljni agregati sektorja država, Slovenija

	2019	2020	2021	2022
	% BDP
Prihodki	44,1	43,7	44,9	44,1
Minus: izdatki	43,4	51,4	49,5	47,2
Presežek (+)/primanjkljaj (-)	0,7	-7,6	-4,6	-3,0
Centralna država	0,7	-7,8	-5,0	-2,6
Lokalna država	-0,1	0,2	0,1	-0,2
Skladi socialne varnosti	0,0	0,0	0,3	-0,2
Izdatki za obresti	1,7	1,6	1,2	1,1
Primarni presežek (+)/primanjkljaj (-)	2,4	-6,1	-3,4	-1,9
Dolg po stanju konec leta	65,4	79,6	74,4	72,3
Centralna država	64,1	78,1	72,9	70,9
Lokalna država	1,8	1,9	1,8	1,8
Skladi socialne varnosti	0,0	0,0	0,0	0,0
Konsolidacija med podsektorji (-)	-0,5	-0,5	-0,4	-0,4

Vir: SURS, 25. 9. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Eurostat: Letna stopnja inflacije v EU - avgust 2023

STATISTIKA

25.09.2023 Letna stopnja inflacije v EU je avgusta znašala 5,9 % (julija 6,1 %, avgusta 2022 10,1 %). Najnižja inflacija je bila na Danskem (2,3 %), v Španiji in Belgiji (obe 2,4 %), najvišja pa na Madžarskem (14,2 %), Češkem (10,1 %) in Slovaškem (9,6 %). Slovenska inflacija je bila 6,1-odstotna.

>> Več v dokumentu: Letna stopnja inflacije v EU - avgust 2023

Vir: Eurostat, 25. 9. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nekoliko nižja od plače za junij

STATISTIKA

22.09.2023 Povprečna plača za julij je v bruto znesku znašala 2.202,08 EUR, v neto znesku pa 1.428,46 EUR. Od plače za junij je bila nižja, in sicer nominalno za 0,2 %, realno pa za 0,4 %.

Bruto: 2.202,08 EUR, neto: 1.428,46 EUR

Povprečna plača za julij 2023 je znašala 2.202,08 EUR bruto oz. 1.428,46 EUR neto. Od plače za mesec prej je bila tako v bruto kot v neto znesku nekoliko nižja (nominalno za 0,2 % oz. realno za 0,4 %).

V primerjavi s plačo za julij prejšnjega leta pa je bila višja nominalno (v bruto znesku za 10,0 %, v neto znesku za 9,5 %) in realno (v bruto znesku za 3,7 %, v neto znesku za 3,2 %).

Plača nekoliko nižja le v zasebnem sektorju

V primerjavi s plačo za junij se je povprečna bruto plača v javnem sektorju zvišala za 0,5 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 1,1 %), v zasebnem sektorju pa znižala za 0,5 %.

Najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

Povprečna bruto plača je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.186,85 EUR), najnižja pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.577,92 EUR).

V primerjavi s plačo za junij se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 4,8 %), najbolj znižala pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 13,6 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	jul 2023	Ø jan–jul 2023	Ø maj–jul 2023	jul 2023 jun 2023	jul 2023 jul 2022	Ø jan–jul 2023 Ø jan–jul 2022
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.202,08	2.181,03	2.205,35	-0,2	10,0	10,1
Javni sektor	2.581,12	2.497,79	2.564,69	0,5	11,6	10,6
od tega sektor država	2.617,96	2.506,10	2.578,65	1,1	11,5	10,1
Zasebni sektor	2.033,81	2.040,23	2.045,74	-0,5	9,0	9,9
Neto	1.428,46	1.418,11	1.431,51	-0,2	9,5	10,3
Javni sektor	1.658,54	1.613,33	1.650,76	0,3	10,8	10,6
od tega sektor država	1.682,23	1.618,80	1.659,23	1,1	10,8	10,2
Zasebni sektor	1.326,31	1.331,34	1.334,12	-0,5	8,8	10

Vir: SURS, 22. 9. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nekoliko nižja od plače za maj

STATISTIKA

22.08.2023 V primerjavi s plačo za maj je bila povprečna bruto plača za junij nominalno nižja za 0,1 %, realno pa za 1,5 %.

Plača na mesečni ravni rahlo nižja, na polletni ravni pa višja

Povprečna bruto plača za junij 2023 je znašala 2.205,81 EUR. Od plače za mesec prej je bila nominalno nižja za 0,1 %, realno pa za 1,5 %. Povprečna neto plača je znašala 1.431,61 EUR in je bila od plače za maj nominalno nižja za 0,2 %, realno pa za 1,6 %.

Povprečna mesečna plača za letošnje 1. polletje je bila višja od plače za 1. polletje lani; v bruto znesku nominalno za 10,2 % (oz. v neto znesku za 10,5 %) in realno za 1,0 % (oz. v neto znesku za 1,3 %).

Plača na polletni ravni višja v obeh sektorjih, javnem in zasebnem

V primerjavi s plačo za maj se je povprečna bruto plača v javnem sektorju zvišala za 1,0 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 2,5 %), v zasebnem sektorju pa znižala za 0,7 %.

V primerjavi s plačo za 1. polletje prejšnjega leta je bila povprečna mesečna bruto plača za 1. polletje letos višja v obeh sektorjih; nominalno v zasebnem sektorju za 10,0 % (oz. realno za 0,8 %), v javnem sektorju pa za 10,4 % (oz. realno za 1,2 %). V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je bila nominalno višja za 9,8 % (oz. realno za 0,6 %).

Najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro

V primerjavi s plačo za 1. polletje lani se je povprečna mesečna bruto plača za letošnje 1. polletje nominalno zvišala v vseh dejavnostih; najbolj v dejavnosti rudarstvo (nominalno za 17,7 % oz. realno za 7,9 %), najmanj pa v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (nominalno za 7,7 %, realno pa je bila nižja za 1,3 %).

Povprečna bruto plača je bila tako na mesečni kot na polletni ravni najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	jun 2023	Ø jan–jun 2023	Ø apr–jun 2023	jun 2023 maj 2023	jun 2023 jun 2022	Ø jan–jun 2023 Ø jan–jun 2022
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.205,81	2.177,52	2.198,56	-0,1	9,9	10,2
Javni sektor	2.568,87	2.483,91	2.549,71	1,0	11,6	10,4
od tega sektor država	2.590,09	2.487,47	2.558,76	2,5	11,3	9,8
Zasebni sektor	2.044,80	2.041,31	2.042,59	-0,7	8,9	10,0
Neto	1.431,61	1.416,39	1.427,92	-0,2	9,5	10,5
Javni sektor	1.652,81	1.605,80	1.643,44	0,7	11,0	10,6
od tega sektor država	1.664,56	1.608,24	1.647,93	2,1	10,5	10,1
Zasebni sektor	1.333,50	1.332,18	1.332,19	-0,7	8,7	10,4

Vir: SURS, 22. 8. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Eurostat: Letna stopnja inflacije v EU

STATISTIKA

18.08.2023 v EU je julija 2023 znašala 6,1 %, (junija 6,4 %, julija 2022 9,8 %), Najnižje letne stopnje so bile v Belgiji (1,7 %), Luksemburgu (2 %) in Španiji (2,1 %), najvišje pa na Madžarskem (17,5 %), Slovaškem in Poljskem (obe 10,3 %). V Sloveniji je julijska inflacija znašala 5,7 %.

>> Več na povezavi: Letna stopnja inflacije v EU

Vir: Eurostat, 18. 8. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bruto domači proizvod na letni ravni višji za 1,4 %

STATISTIKA

16.08.2023 Po desezoniranih podatkih se je BDP v primerjavi z 2. četrtletjem lani povečal za 1,6 %, v primerjavi s 1. četrtletjem letos pa za 1,4 %.

Izrazito zmanjšanje uvoza, upadel tudi izvoz

V 2. četrtletju se je uvoz v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal za 8,3 %. Upad je bil izrazitejši pri blagu (za 9,3 %) kot pri storitvah (za 2,3 %). Znižal se je tudi izvoz, in sicer za 0,7 %, od tega izvoz blaga za 0,3 %, izvoz storitev pa za 2,6 %. Različna dinamika uvoza in izvoza se je odrazila v zelo visokem zunanjetrgovinskem presežku. V tekočih cenah je znašal 1.699 milijonov evrov in je k rasti obsega BDP prispeval 6,7 odstotne točke.

Upad domačega povpraševanja

Domača potrošnja se je znižala za 5,4 %. Končna potrošnja je ostala na enaki ravni, bruto investicije pa so bile manjše za 20,1 %. K njihovemu upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog, medtem ko so se bruto investicije v osnovna sredstva dvignile za 9,3 %; največji vpliv so imele investicije v gradbene objekte. Potrošnja gospodinjstev se je prvič po dveh letih zmanjšala, in sicer za 1,1 %.

Zaposlenost še naraščala

Skupna zaposlenost je znašala 1.093.200 oseb; na letni ravni se je povečala za 1,2 % ali za 12.800 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu.

Več >> Bruto domači proizvod

Vir: SURS, 16. 8. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna in letna temeljna obrestna mera sta se v avgustu 2023 znižali

STATISTIKA

31.07.2023 Mesečna temeljna obrestna mera se je v avgustu 2023 znižala na 0,5 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera znižala na 6,05 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera (TOM), avgust 2023

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,5 %
- Letna temeljna obrestna mera > 6,05 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 7. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene na letni ravni višje za 6,1 %, na mesečni za 0,2 %

STATISTIKA

31.07.2023 Življenjske potrebščine so se julija na letni ravni v povprečju podražile za 6,1 %, na mesečni pa za 0,2 %. Na letno inflacijo so najbolj vplivale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Poletna sezonska razprodaja oblačil in obutve je mesečno inflacijo znižala za 0,5 odstotne točke.

Letna inflacija se še naprej znižuje

Letna rast cen je bila 6,1-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta 11,0-odstotna).

Cene storitev so se v povprečju zvišale za 8,3 %, cene blaga pa za 5,0 %. Poltrajno blago je bilo dražje za 6,5 %, blago dnevne porabe za 5,3 % in trajno blago za 2,2 %.

Največ, 2 odstotni točki, so k letni inflaciji prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač. Zvišale so se za 11,1 %. 0,9 odstotne točke so dodale podražitve iz skupine rekreacija in kultura (za 8,9 %). Izdelki in storitve iz skupine zdravstvo so bili dražji za 13,7 % in so inflacijo dvignili za 0,8 odstotne točke. Po 0,6 odstotne točke so prispevale še podražitve v restavracijah in hotelih (za 9,2 %) ter pri raznovrstnem blagu in storitvah (za 7,8 %).

Po drugi strani so cenejši naftni derivati letno inflacijo ublažili za 1,3 odstotne točke; tekoča goriva so se pocenila za 29,5 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 16,2 %. Na letni ravni je za 10,9 % upadla tudi cena električne energije in inflacijo znižala za 0,5 odstotne točke.

Mesečna inflacija 0,2-odstotna

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 0,2 %.

K mesečni inflaciji so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale podražitve počitniških paketov (za 9,6 %). Višje cene naftnih derivatov so dodale 0,2 odstotne točke; tekoča goriva so se podražila za 3,9 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 3,6 %. Po 0,1 odstotne točke so dodale še dražje nastanitvene storitve (za 5,0 %), oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 1,5 %), medicinski proizvodi, pripomočki in oprema (za 1,4 %) ter raznovrstno blago in storitve (za 0,8 %).

Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,5 odstotne točke znižale poletne razprodaje oblačil in obutve – cene teh so se znižale za 6,7 %. Cenejša je bila tudi hrana (za 1,0 %) in je mesečno inflacijo ublažila za 0,2 odstotne točke. 0,1 odstotne točke so prispevale vse preostale pocenitve v juliju.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 5,7-odstotna (julija lani 11,7-odstotna). Na mesečni ravni so bile cene v povprečju nespremenjene.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,3 %, cene blaga pa za 4,4 %. Poltrajno blago je bilo dražje za 6,3 %, blago dnevne porabe za 4,8 % in trajno blago za 1,0 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU junija 5,5-odstotna (mesec prej 6,1-odstotna) in v državah članicah EU 6,4-odstotna (mesec prej 7,1-odstotna). Najnižja je bila v Luksemburgu (1,0-odstotna), najvišja na Madžarskem (19,9-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 6,6 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Več na povezavi: Cene na letni ravni višje za 6,1 %, na mesečni za 0,2 %

Vir: SURS, 31. 7. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača višja od plače za april

STATISTIKA

24.07.2023 V primerjavi s plačo za april sta bili tako povprečna bruto kot povprečna neto plača za maj višji (nominalno za 1,2 % oz. realno za 0,1 %).

Bruto: 2.208,15 EUR, neto: 1.434,45 EUR

Povprečna plača za maj 2023 je znašala 2.208,15 EUR bruto oz. 1.434,45 EUR neto. Od plače za april je bila nominalno višja za 1,2 %, realno pa za 0,1 %. Tudi v primerjavi s plačo za maj prejšnjega leta je bila višja nominalno (v bruto znesku za 11,0 % oz. v neto znesku za 10,6 %) in realno (v bruto znesku za 2,4 % oz. v neto znesku za 2,0 %).

Zvišanje opaznejše v zasebnem sektorju

V primerjavi s plačo za april se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju zvišala za 1,7 %, v javnem sektorju pa za 0,3 %. V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je bila nižja za 1,2 %.

Najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro

Povprečna bruto plača je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (3.460,99 EUR). V tej dejavnosti se je v primerjavi s plačo za april tudi najbolj zvišala (za 13,2 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil). Po drugi strani se je bruto plača najbolj znižala v dejavnosti rudarstvo (za 18,3 %; predvsem zato, ker s plačo za maj v tej dejavnosti niso bila izplačana izredna izplačila).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	maj 2023	Ø jan–maj 2023	Ø mar–maj 2023	maj 2023 apr 2023	maj 2023 maj 2022	Ø jan–maj 2023 Ø jan–maj 2022
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.208,15	2.171,84	2.193,90	1,2	11,0	10,2
Javni sektor	2.544,14	2.466,90	2.511,14	0,3	11,6	10,2
od tega sektor država	2.528,05	2.466,92	2.496,44	-1,2	11,3	9,5
Zasebni sektor	2.058,60	2.040,60	2.052,91	1,7	10,7	10,3
Neto	1.434,45	1.413,34	1.425,30	1,2	10,6	10,7
Javni sektor	1.640,95	1.596,39	1.622,50	0,3	10,9	10,5
od tega sektor država	1.630,99	1.596,96	1.613,37	-1,0	10,7	10,0
Zasebni sektor	1.342,53	1.331,92	1.337,65	1,7	10,4	10,8

Vir: SURS, 24. 7. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna inflacija 6,9 %, mesečna 1,4 odstotna

STATISTIKA

30.06.2023 K letni inflaciji so največ prispevale podražitve hrane (za 12,1 %), k mesečni pa višje cene počitniških paketov (za 11,6 %) in električne energije (za 11,4 %). V prvi polovici tega leta je bila skupna rast cen življenjskih potrebščin 4,9-odstotna.

Letna inflacija že tretji mesec navzdol

Na letni ravni smo imeli 6,9-odstotno inflacijo, medtem ko je bila ta v istem mesecu prejšnjega leta 10,4-odstotna.

Cene blaga so se v povprečju zvišale za 6,2 %, cene storitev pa za 8,4 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 7,0 %, poltrajno blago za 5,6 % in trajno blago za 3,5 %.

Največ, 2 odstotni točki, so k inflaciji prispevale cene hrane. Zvišale so se za 12,1 %. Sledile so podražitve iz skupine rekreacija in kultura (za 8,5 %), dodale so 0,9 odstotne točke. V tej skupini so izstopale višje cene počitniških paketov (za 7,5 %) ter rekreacijskih in športnih storitev (za 13,1 %). Izdelki in storitve iz skupine zdravstvo so bili dražji za 13,3 % in so inflacijo dvignili za 0,7 odstotne točke. Po 0,6 odstotne točke so prispevale še podražitve stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za 8,1 %), restavracij in hotelov (za 8,9 %) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 7,5 %).

Po drugi strani so se v letu dni najopazneje pocenili naftni derivati in inflacijo ublažili za 1,0 odstotne točke; cene goriv in maziv za osebna vozila so bile nižje za 11,8 %, tekočih goriv za 30,6 %.

V prvi polovici leta zvišanje cen v vseh glavnih skupinah

V prvi polovici tega leta so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 4,9 % (v istem obdobju lani za 8,2 %).

Od začetka leta pa do konca junija so najbolj zrasle cene v skupini rekreacija in kultura (za 11,1 %), sledile so podražitve v skupinah alkoholne pijače, tobak (za 8,0 %), zdravstvo (7,7 %), stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 6,5 %), restavracije in hoteli (za 5,2 %) ter hrana in brezalkoholne pijače (za 4,7 %).

Pocenitev na ravni glavnih skupin ni bilo.

Na mesečni ravni dražji predvsem počitniški paketi in elektrika

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,4 %.

Ob vrnitvi na višjo davčno stopnjo (stopnja DDV je znova 22 %) so se podražili električna energija, plin in druga goriva. Cene električne in toplotne energije so se dvignile za 11,4 %, plina za 7,9 % in trdnih goriv za 5,1 %; njihov prispevek k mesečni inflaciji je bil 0,7 odstotne točke. 0,5 odstotne točke so dodale podražitve počitniških paketov (za 11,6 %), 0,2 odstotne točke izdelki in storitve iz skupine zdravstvo (za 2,9 %), po 0,1 odstotne točke pa še gospodinjsko pohištvo (za 1,8 %) ter višje cene v restavracijah in hotelih (za 1,1 %).

Cene hrane so upadle za 0,7 % in mesečno inflacijo znižale za 0,1 odstotne točke. Za prav toliko, 0,1 odstotne točke, so inflacijo ublažile vse preostale junijske pocenitve.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,6-odstotna (junija lani 10,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,2 %, cene blaga pa za 5,8 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 6,8 %, poltrajno blago za 5,6 % in trajno blago za 2,0 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU maja 6,1-odstotna (mesec prej 7,0-odstotna) in v državah članicah EU 7,1-odstotna (mesec prej 8,1-odstotna). Najnižja je bila v Luksemburgu (2,0-odstotna), najvišja na Madžarskem (21,9-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 8,1 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Več na povezavi: Življenjske potrebščine na letni ravni dražje za 6,9 %, na mesečni pa za 1,4 %

Vir: SURS, 30. 6. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna in letna temeljna obrestna mera sta se v juliju 2023 znižali

STATISTIKA

30.06.2023 Mesečna temeljna obrestna mera se je v juliju 2023 znižala na 0,6 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera znižala, in sicer na 7,30 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, julij 2023

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,6 %
- Letna temeljna obrestna mera > 7,30 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 6. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nekoliko nižja od plače za marec

STATISTIKA

22.06.2023 V primerjavi s plačo za marec je bila povprečna bruto plača za april nekoliko nižja (nominalno za 0,5 % oz. realno za 2,0 %).

Bruto: 2.181,70 EUR, neto: 1.417,69 EUR

Povprečna bruto plača za april 2023 je znašala 2.181,70 EUR. Od plače za marec je bila nižja, nominalno za 0,5 %, realno pa za 2,0 %. Povprečna neto plača je znašala 1.417,69 EUR in je bila od plače za marec nominalno nižja za 0,4 %, realno pa za 1,9 %.

V primerjavi s plačo za april prejšnjega leta je bila nominalno višja (v bruto znesku za 9,0 %, v neto znesku za 8,7 %), realno pa nižja (v bruto znesku za 0,4 %, v neto znesku za 0,6 %).

Nižja le v zasebnem sektorju

V primerjavi s plačo za marec se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju znižala za 2,5 %, v javnem sektorju pa zvišala za 3,4 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 6,5 %). Rast plač v javnem sektorju in v institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je predvsem posledica povišanja uvrstitve delovnih mest (večinoma za en plačni razred) s 1. aprilom 2023 v okviru Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023.

Najvišja v dejavnosti rudarstvo

Povprečna bruto plača je bila najvišja v dejavnosti rudarstvo (3.351,01 EUR). V tej dejavnosti se je v primerjavi s plačo za marec tudi najbolj zvišala (za 25,4 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil). Najbolj znižala pa se je v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 15,8 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	apr 2023	Ø jan–apr 2023	Ø feb–apr 2023	apr 2023 mar 2023	apr 2023 apr 2022	Ø jan–apr 2023 Ø jan–apr 2022
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.181,70	2.162,74	2.168,74	-0,5	9,0	10,0
Javni sektor	2.536,11	2.447,52	2.452,00	3,4	11,1	9,9
od tega sektor država	2.558,20	2.451,59	2.450,95	6,5	11,1	9,1
Zasebni sektor	2.024,38	2.036,09	2.042,88	-2,5	7,8	10,2
Neto	1.417,69	1.408,05	1.411,05	-0,4	8,7	10,7
Javni sektor	1.636,56	1.585,21	1.588,22	2,9	10,6	10,4
od tega sektor država	1.648,27	1.588,43	1.588,05	5,6	10,5	9,8
Zasebni sektor	1.320,53	1.329,26	1.332,32	-2,2	7,7	10,9

Vir: SURS, 22. 6. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Inflacija na letni ravni 8,4-odstotna, na mesečni 1,1-odstotna

STATISTIKA

31.05.2023 Cene so v enem letu v povprečju zrasle za 8,4 %. Na letno inflacijo je najbolj vplivala za 14,7 % dražja hrana. Mesečna inflacija je bila 1,1-odstotna. K temu so največ prispevale višje cene tobaka (za 4,5 %), počitniških paketov (4,2 %) in hrane (1,1 %).

Letna inflacija najnižja v zadnjih 12 mesecih

Letna rast cen je bila 8,4-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta 8,1-odstotna).

Cene blaga so se v enem letu v povprečju dvignile za 8,4 %, cene storitev pa za 8,3 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 10,0 %, poltrajno blago za 5,5 % in trajno blago za 4,9 %.

Največji vpliv (2,3 odstotne točke) na inflacijo so imele višje cene hrane (za 14,7 %). Med prehrambnimi izdelki se je najbolj podražil sladkor (za 45,9 %). Za 7,7 % višje cene izdelkov in storitev za rekreacijo in kulturo so prispevale 0,8 odstotne točke. Po 0,7 odstotne točke so dodale podražitve električne energije (za 24,0 %) ter izdelkov in storitev za stanovanje (za 8,9 %). Po 0,6 odstotne točke vpliva so imele višje cene v skupinah zdravstvo (za 10,6 %), restavracije in hoteli (za 8,8 %) ter raznovrstno blago in storitve (za 7,8 %).

Po drugi strani so pocenitve tekočih goriv (za 24,4 %), dizelskega goriva (za 14,6 %) in bencina (za 10,2 %) inflacijo skupno ublažile za 0,9 odstotne točke.

Mesečna rast cen 1,1-odstotna

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,1 %.

Na mesečno inflacijo so najbolj vplivale podražitve tobaka (za 4,5 %), sledile so višje cene počitniških paketov (za 4,2 %) in hrane (za 1,1 %). Vsaka izmed omenjenih skupin je inflacijo dvignila za 0,2 odstotne točke.

Po 0,1 odstotne točke so dodale podražitve toplotne energije (za 8,4 %), zbiranja odpadkov (5,2 %), oblačil (za 1,9 %) in gostinskih storitev (za 1,1 %) ter višje cene v zdravstvu (za 0,9 %).

V zadnjem mesecu ni bilo opaznejših pocenitev.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 8,1-odstotna (maja lani 8,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,2 %, cene blaga pa za 7,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 9,7 %, poltrajno blago za 5,6 % in trajno blago za 3,5 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU aprila 7,0-odstotna (mesec prej 6,9-odstotna) in v državah članicah EU 8,1-odstotna (mesec prej 8,3-odstotna). Najnižja je bila v Luksemburgu (2,7-odstotna), najvišja na Madžarskem (24,5-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 9,2 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija

	V 2023 V 2022	V 2023 IV 2023	V 2023 XII 2022	I–V 2023 I–V 2022	V 2023 Ø 2015
	stopnja rasti (%)				indeks
Skupaj	8,4	1,1	3,5	9,5	124,74
01 Hrana in brezalkoholne pijače	14,9	1,0	5,4	17,4	141,69
02 Alkoholne pijače in tobak	10,3	3,2	7,8	9,1	127,58
03 Oblačila in obutev	5,3	1,6	4,5	5,0	112,04
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo	10,6	1,5	1,5	12,5	137,91
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj	8,9	0,1	2,3	10,9	124,47
06 Zdravstvo	10,6	0,9	4,6	8,2	121,88
07 Prevoz	0,5	0,1	0,2	3,6	113,73
08 Komunikacije	4,2	0,4	0,4	3,1	103,62
09 Rekreacija in kultura	7,7	1,7	6,4	8,2	114,34
10 Izobraževanje	4,5	0,5	3,1	2,9	118,22
11 Restavracije in hoteli	8,8	1,6	4,0	10,4	134,22
12 Raznovrstno blago in storitve	7,8	0,5	3,1	7,3	121,29

Blago	8,4	0,9	2,9	10,4	124,68
Storitve	8,3	1,3	4,8	7,8	124,96

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija

	V 2023 V 2022	V 2023 IV 2023	V 2023 XII 2022	I–V 2023 I–V 2022	V 2023 Ø 2015
	stopnja rasti (%)				indeks
Skupaj	8,1	0,9	3,0	9,4	125,25
01 Hrana in brezalkoholne pijače	15,4	0,8	5,6	17,9	141,41
02 Alkoholne pijače in tobak	10,2	3,1	7,6	8,9	127,42
03 Oblačila in obutev	5,1	1,4	3,4	5,0	109,70
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo	12,1	1,5	0,9	14,6	140,65
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj	7,5	0,1	2,0	9,0	119,83
06 Zdravstvo	11,6	0,6	3,8	8,7	125,44
07 Prevoz	-1,8	0,0	-0,7	2,2	114,52
08 Komunikacije	1,8	0,3	0,8	1,0	102,16
09 Rekreacija in kultura	7,1	1,0	4,0	7,0	114,70
10 Izobraževanje	4,0	0,4	2,4	2,7	116,30
11 Restavracije in hoteli	9,1	1,7	3,5	10,8	136,62
12 Raznovrstno blago in storitve	8,3	0,5	3,5	8,0	121,85

Blago	7,9	0,8	2,5	10,1	123,79
Storitve	8,2	1,0	3,9	7,8	126,63

Vir: SURS, 31. 5. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna in letna temeljna obrestna mera v juniju nižji

STATISTIKA

31.05.2023 Mesečna temeljna obrestna mera se je v juniju 2023 znižala na 0,7 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera znižala na 8,86 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, maj 2023

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,7 %
- Letna temeljna obrestna mera > 8,86 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 5. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača višja od plače za februar

STATISTIKA

22.05.2023 V primerjavi s plačo za februar je bila povprečna bruto plača za marec tako nominalno kot realno višja za 2,8 %.

Bruto: 2.191,85 EUR, neto: 1.423,75 EUR

Povprečna plača za marec 2023 je znašala 2.191,85 EUR bruto oz. 1.423,75 EUR neto. Od plače za februar je bila tako nominalno kot realno višja, in sicer v bruto znesku za 2,8 % oz. v neto znesku za 2,3 %.

V primerjavi s plačo za marec prejšnjega leta je bila nominalno prav tako višja (v bruto znesku za 9,2 %, v neto znesku za 9,0 %), realno pa nižja (v bruto znesku za 1,2 %, v neto znesku za 1,4 %).

Višja v obeh sektorjih, javnem in zasebnem

V primerjavi s plačo za februar se je povprečna bruto plača v javnem sektorju zvišala za 3,6 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 0,5 %), v zasebnem sektorju pa za 2,3 %.

Najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

Povprečna bruto plača je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, znašala je 3.754,03 EUR. V teh dejavnostih se je v primerjavi s plačo za februar tudi najbolj zvišala (za 31,3 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil). Najnižja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.556,23 EUR).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	mar 2023	Ø jan–mar 2023	mar 2023 feb 2023	mar 2023 mar 2022	Ø jan–mar 2023 Ø jan–mar 2022
	EUR		nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.191,85	2.156,40	2,8	9,2	10,4
Javni sektor	2.453,00	2.417,95	3,6	8,8	9,4
od tega sektor država	2.402,88	2.416,02	0,5	7,8	8,4
Zasebni sektor	2.075,82	2.040,01	2,3	9,4	11,0
Neto	1.423,75	1.404,82	2,3	9,0	11,4
Javni sektor	1.589,91	1.568,07	3,4	8,6	10,4
od tega sektor država	1.560,74	1.568,46	0,4	7,8	9,6
Zasebni sektor	1.349,93	1.332,18	1,8	9,2	12,0

Vir: SURS, 22. 5. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bruto domači proizvod na letni ravni višji za 0,7 %

STATISTIKA

16.05.2023 Po letu in pol je bilo zunanje povpraševanje večje od domačega. Končna potrošnja je bila nekoliko manjša kot v zadnjem četrtletju 2022.

Izvoz zrasel, uvoz upadel

V 1. četrtletju se je izvoz povečal (za 1,9 %), uvoz pa zmanjšal (za 3,8 %). Saldo je bil pri storitvah pozitiven četrto četrtletje zapored, pri blagu pa prvič v zadnjih dveh letih. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil s 5,1 odstotne točke najvišji v zadnjih 10 letih. Na saldo so ugodno vplivali tudi izboljšani pogoji menjave. Pozitivni so bili prvič po 4. četrtletju 2020.

Upad domačega povpraševanja

Domača potrošnja se je v primerjavi s 1. četrtletjem prejšnjega leta zmanjšala za 4,4 %. K upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog. Obe pomembnejši komponenti domačega trošenja, potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva, sta na rast BDP vplivali pozitivno. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 2,1 %, kar je bilo nekoliko manj kot četrtletje prej (2,6 %), bruto investicije v osnovna sredstva pa za 6,5 % (nekoliko bolj kot v prejšnjem četrtletju, ko so se dvignile za 5,9 %).

K rasti dodane vrednosti najbolj prispevalo gradbeništvo

Dodana vrednost se je v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta zvišala za 1,1 %. Na njeno rast je najbolj vplivala gradbena dejavnost, sledile so druge storitvene dejavnosti. Po drugi strani so imele največji negativni vpliv na rast dodane vrednosti združene dejavnosti trgovine, gostinstva in transporta.

Zaposlenost še naraščala, vendar po nižji stopnji

Skupna zaposlenost je znašala 1.080.200 oseb; na letni ravni se je povečala za 1,1 odstotka ali za 12.100 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih.

Tabele s podrobnejšimi podatki bodo v podatkovni bazi SiStat na voljo 18. 5. 2023.

Več >>> Bruto domači proizvod, 1. četrtletje 2023

Vir: SURS, 16. 5. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna inflacija 9,4-odstotna

STATISTIKA

03.05.2023 Življenjske potrebščine so se aprila na letni ravni v povprečju podražile za 9,4 %, na mesečni pa za 1,5 %. Na letno inflacijo so najbolj vplivale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, na mesečno pa višje cene počitniških paketov.

Letna inflacija 9,4-odstotna

Na letni ravni smo imeli 9,4-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 6,9-odstotno).

Cene blaga so se v enem letu v povprečju dvignile za 10,1 %, cene storitev pa za 7,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 12,0 %, poltrajno blago za 7,6 % in trajno blago za 5,5 %.

K letni inflaciji so največ, 2,7 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 15,8 %). Podražitve električne energije (za 33,5 %) so imele za 0,9 odstotne točke vpliva. Po 0,8 odstotne točke so dodale višje cene storitev in izdelkov v skupinah stanovanjska in gospodinjska oprema ter tekoče vzdrževanje stanovanj (za 10,2 %) ter rekreacija in kultura (za 7,5 %). Za 9,6 % dražje storitve restavracij in hotelov so na inflacijo na letni ravni vplivale z 0,7 odstotne točke. Po 0,6 odstotne točke so prispevale še višje cene storitev in izdelkov v zdravstvu (za 10,1 %) ter oblačil in obutve (za 8,3 %).

Po drugi strani so cenejši naftni derivati letno inflacijo ublažili za 0,4 odstotne točke. Tekoča goriva so se pocenila za 17,5 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 4,9 %.

Mesečna rast cen 1,5-odstotna

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,5 %.

K mesečni inflaciji so največ, 0,7 odstotne točke, prispevale podražitve počitniških paketov (za 23,4 %). Višje cene oblačil in obutve (za 6,5 %) so dodale 0,4 odstotne točke.

Dražje kot prejšnji mesec so bile tudi letalske vozovnice (za 48,0 %), mesečno inflacijo so zvišale za 0,1 odstotne točke. Prav toliko so prispevale za 17,5 % višje cene najema garaž, parkirišč in osebnih vozil. Po 0,1 odstotne točke so dodale še podražitve zobozdravstvenih storitev (za 7,5 %), stanovanjskih najemnin (za 5,6 %), oskrbe z vodo (za 5,0 %), nastanitvenih storitev (za 4,2 %) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,7 %).

Po 0,1 odstotne točke so mesečno inflacijo omilile nižje cene farmacevtskih proizvodov (za 4,8 %), novih avtomobilov (za 1,5 %) in naftnih derivatov – pri zadnjih so se tekoča goriva pocenila za 4,0 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 0,3 %.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 9,2-odstotna (aprila lani 7,4-odstotna). Mesečna rast cen je bila 1,0-odstotna.

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 9,8 %, cene storitev pa za 8,0 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 11,9 %, poltrajno blago za 7,5 % in trajno blago za 3,9 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU marca 6,9-odstotna (mesec prej 8,5-odstotna) in v državah članicah EU 8,3-odstotna (mesec prej 9,9-odstotna). Najnižja je bila v Luksemburgu (2,9-odstotna), najvišja na Madžarskem (25,6-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 10,4 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija

	apr 2023 apr 2022	apr 2023 mar 2023	apr 2023 dec 2022	jan–apr 2023 jan–apr 2022	apr 2023 Ø 2015
	stopnja rasti (%)				indeks
Skupaj	9,4	1,5	2,4	9,8	123,44
01 Hrana in brezalkoholne pijače	15,8	-0,1	4,3	18,1	140,28
02 Alkoholne pijače in tobak	7,4	-0,3	4,5	8,8	123,67
03 Oblačila in obutev	8,3	6,5	2,9	5,0	110,29
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo	13,7	0,6	0,0	13,0	135,91
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj	10,2	0,4	2,2	11,4	124,38
06 Zdravstvo	10,1	0,3	3,7	7,5	120,77
07 Prevoz	2,9	0,9	0,1	4,5	113,58
08 Komunikacije	3,7	0,1	0,0	2,9	103,19
09 Rekreacija in kultura	7,5	7,5	4,6	8,3	112,45
10 Izobraževanje	4,0	1,0	2,5	2,6	117,63
11 Restavracije in hoteli	9,6	1,0	2,4	10,8	132,16
12 Raznovrstno blago in storitve	7,3	0,7	2,6	7,1	120,74

Blago	10,1	0,4	1,9	10,9	123,51
Storitve	7,9	3,9	3,4	7,6	123,38

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija

	apr 2023 apr 2022	apr 2023 mar 2023	apr 2023 dec 2022	jan–apr 2023 jan–apr 2022	apr 2023 Ø 2015
	stopnja rasti (%)				indeks
Skupaj	9,2	1,0	2,1	9,7	124,14
01 Hrana in brezalkoholne pijače	16,2	-0,1	4,7	18,5	140,31
02 Alkoholne pijače in tobak	7,2	-0,3	4,4	8,6	123,56
03 Oblačila in obutev	8,0	5,7	2,0	4,9	108,23
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo	15,8	0,3	-0,6	15,3	138,57
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj	8,4	0,4	2,0	9,4	119,75
06 Zdravstvo	11,3	2,0	3,2	8,0	124,68
07 Prevoz	1,4	0,5	-0,8	3,2	114,46
08 Komunikacije	1,4	0,3	0,5	0,8	101,88
09 Rekreacija in kultura	6,7	3,6	3,0	6,9	113,59
10 Izobraževanje	3,5	0,8	2,0	2,5	115,83
11 Restavracije in hoteli	10,2	0,8	1,8	11,3	134,38
12 Raznovrstno blago in storitve	7,9	0,7	3,1	7,9	121,30

Blago	9,8	0,3	1,6	10,7	122,78
Storitve	8,0	2,4	2,9	7,7	125,35

Več na povezavi.

Vir: SURS, 28. 4. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna in letna temeljna obrestna mera v maju nižji

STATISTIKA

28.04.2023 Mesečna temeljna obrestna mera se je v maju 2023 znižala na 0,8 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera znižala na 9,84 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, maj 2023

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 9,84 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 28. 4. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nižja od plače za januar

STATISTIKA

24.04.2023 Povprečna bruto plača za februar 2023 je znašala 2.132,58 EUR. Od plače za januar 2023 je bila nižja (nominalno za 0,6 % oz. realno za 1,3 %), od plače za februar 2022 pa višja (nominalno za 10,7 % oz. realno za 1,3 %).

Bruto: 2.132,58 EUR, neto: 1.391,65 EUR

Povprečna bruto plača za februar 2023 je znašala 2.132,58 EUR. Od plače za januar je bila nižja, nominalno za 0,6 %, realno pa za 1,3 %. Povprečna neto plača je znašala 1.391,65 EUR in je bila od plače za januar nominalno nižja za 0,5 %, realno pa za 1,2 %.

V primerjavi s plačo za februar prejšnjega leta je bila višja: nominalno v bruto znesku za 10,7 % (oz. realno za 1,3 %), v neto znesku pa za 12,2 % (oz. realno za 2,7 %).

Plača nekoliko višja le v zasebnem sektorju

V primerjavi s plačo za januar se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju zvišala (za 0,6 %), v javnem sektorju pa znižala (za 2,8 %). V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je bila nižja za 2,5 %.

Od slovenskega povprečja višja le v osrednjeslovenski statistični regiji

Najvišjo povprečno bruto plačo so prejeli zaposleni v osrednjeslovenski statistični regiji (z 2.397,82 EUR je bila za 12,4 % višja od slovenskega povprečja), najnižjo pa zaposleni v primorsko-notranjski statistični regiji (s 1.842,68 EUR je bila za 13,6 % nižja od slovenskega povprečja).

Najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

Na ravni dejavnosti je bila povprečna bruto plača najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.860,13 EUR), sledile so finančne in zavarovalniške dejavnosti (2.859,11 EUR). Najnižja je bila v dejavnosti gostinstvo (1.542,82 EUR).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	feb 2023	Ø jan–feb 2023	Ø dec 2022–feb 2023	feb 2023 jan 2023	feb 2023 feb 2022	Ø jan–feb 2023 Ø jan–feb 2022
	EUR			nominalna stopnja rasti (%)
Bruto	2.132,58	2.138,65	2.145,57	-0,6	10,7	11,1
Javni sektor	2.366,67	2.400,43	2.415,40	-2,8	9,5	9,7
od tega sektor država	2.391,61	2.422,59	2.428,18	-2,5	9,0	8,7
Zasebni sektor	2.028,46	2.022,07	2.025,37	0,6	11,3	11,8
Neto	1.391,65	1.395,34	1.403,41	-0,5	12,2	12,7
Javni sektor	1.538,07	1.557,15	1.567,20	-2,4	11,2	11,3
od tega sektor država	1.555,06	1.572,32	1.574,07	-2,2	10,8	10,5
Zasebni sektor	1.326,53	1.323,28	1.330,46	0,5	12,8	13,4

Vir: SURS, 24. 4. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Inflacija na letni ravni 10,5-odstotna

STATISTIKA

31.03.2023 K visoki letni inflaciji so največ prispevale višje cene hrane in električne energije (delna odprava ukrepov za omilitev posledic energetske draginje, uvedenih marca lani). Mesečno inflacijo je zvišala sezonska zamenjava kolekcije oblačil in obutve, znižali pa so jo cenejši počitniški paketi.

Inflacija na letni ravni 10,5-odstotna

Letna rast cen je bila 10,5-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta 5,4-odstotna).

Cene blaga so se v povprečju zvišale za 12,4 %, cene storitev pa za 6,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 15,7 %, poltrajno blago za 6,1 % in trajno blago za 5,9 %.

Največ, 2,9 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale za 19,1 % višje cene hrane; meso se je podražilo za 18,2 %, kruh in izdelki iz žit za 20,1 % ter mleko, sir in jajca za 24,4 %.

Visoka rast cen električne energije (za 49,0 %) je bila med drugim posledica delne odprave ukrepov za omilitev posledic energetske draginje, uvedenih pred letom dni; višje cene električne energije so inflacijo zvišale za 1,2 odstotne točke.

Cene na mesečni ravni v povprečju nespremenjene

Cene življenjskih potrebščin so bile v povprečju enake kot v prejšnjem mesecu.

Zaradi končanih popustov in prehoda na spomladansko-poletno kolekcijo so se najbolj zvišale cene v skupini oblačila in obutev (za 7,2 %); k mesečni inflaciji so prispevale 0,4 odstotne točke. Oblačila so se podražila za 9,1 %, obutev pa za 3,2 %. Za 7,2 % so se dvignile cene medicinskih proizvodov, pripomočkov in opreme ter inflacijo zvišale za 0,3 odstotne točke.

Višje cene hrane (za 1,1 %) so prispevale 0,2 odstotne točke. V tej skupini so izstopale podražitve zelenjave (za 3,7 %) in mesa (za 1,1 %). Po 0,1 odstotne točke so dodale višje cene v oskrbi z vodo (za 4,7 %) ter v skupini drugi rekreacijski predmeti, vrtnarjenje in male živali (za 2,3 %).

Na drugi strani so inflacijo za 0,9 odstotne točke ublažile pocenitve počitniških paketov (za 22,4 %), po 0,1 odstotne točke pa še cenejša trdna goriva (za 4 %) in gospodinjsko pohištvo (za 2,2 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 10,4-odstotna (marca lani 6,0-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna.

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 11,9 %, cene storitev pa za 7,2 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 15,5 %, poltrajno blago za 6,3 % in trajno blago za 4,1 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU februarja 8,5-odstotna (mesec prej 8,6-odstotna) in v državah članicah EU 9,9-odstotna (mesec prej 10,0-odstotna). Najnižja je bila v Luksemburgu (4,8-odstotna), najvišja na Madžarskem (25,8-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 9,4 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija

	mar 2023 mar 2022	mar 2023 feb 2023	mar 2023 dec 2022	jan–mar 2023 jan–mar 2022	mar 2023 Ø 2015
	stopnja rasti (%)				indeks
Skupaj	10,5	0,0	0,9	9,9	121,61
01 Hrana in brezalkoholne pijače	19,0	1,1	4,4	18,9	140,43
02 Alkoholne pijače in tobak	9,4	0,4	4,8	9,2	124,09
03 Oblačila in obutev	5,6	7,2	-3,4	3,8	103,52
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo	19,9	0,1	-0,6	12,8	135,15
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj	10,8	-0,6	1,8	11,7	123,85
06 Zdravstvo	9,8	4,6	3,4	6,7	120,41
07 Prevoz	3,1	0,0	-0,8	5,0	112,57
08 Komunikacije	3,3	-0,7	-0,1	2,6	103,09
09 Rekreacija in kultura	6,1	-7,8	-2,7	8,6	104,61
10 Izobraževanje	2,9	0,8	1,5	2,1	116,41
11 Restavracije in hoteli	10,2	-0,5	1,5	11,2	130,91
12 Raznovrstno blago in storitve	7,5	0,5	1,9	7,1	119,87

Blago	12,4	1,3	1,6	11,1	123,05
Storitve	6,9	-2,4	-0,4	7,5	118,80

Več na povezavi.

Vir: SURS, 31. 3. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Obe temeljni obrestni meri sta se v aprilu zvišali

STATISTIKA

31.03.2023
V aprilu 2023 je bila mesečna temeljna obrestna mera 0,9 %, letna temeljna obrestna mera pa 11,52 % odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, april 2023

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,9 %
- Letna temeljna obrestna mera > 11,52 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 3. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Primanjkljaj sektorja država v letu 2022 znašal 3,9 % BDP

STATISTIKA

31.03.2023 Primanjkljaj sektorja država je v letu 2022 znašal 2.319 milijonov EUR ali 3,9 % BDP, bruto dolg pa 41.244 milijonov EUR ali 69,9 % BDP.

V letu 2022 so primanjkljaj ustvarili vsi trije podsektorji: centralna država 2.106 milijonov EUR, lokalna država 109 milijonov EUR, skladi socialne varnosti pa 104 milijone EUR. Skupni primanjkljaj sektorja je bil nominalno za 91 milijonov evrov manjši kot v letu 2021.

Prihodki celotnega sektorja so bili za 7,4 % višji kot v letu 2021. Davčni prihodki so se zvišali za 7,3 %, prihodki od socialnih prispevkov za 6,5 %. Izdatki sektorja so bili za 6,3 % višji kot v 2021. Med večjimi skupinami izdatkov se je zmanjšala vrednost sredstev za zaposlene (za 2,5 %) in subvencij (za 40,5 %), zvišala pa vrednost vmesne potrošnje (za 8,3 %), bruto investicij (za 30,4 %) ter socialnih nadomestil in podpor (za 10,0 %). Vrednost izdatkov za kapitalske transferje se je zvišala za 323,4 % na 867 milijonov evrov.

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2022 znašal 41.244 milijonov EUR ali 69,9 % BDP. V primerjavi s koncem leta 2021 se je nominalno zvišal za 2.366 milijonov EUR; relativno glede na BDP pa se je znižal za 4,5 odstotne točke.

Tabele z najnovejšimi statistikami so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Temeljni agregati sektorja država, Slovenija

	2019	2020	2021	2022
	mio. EUR
Prihodki	21.421	20.562	23.448	25.172
Minus: izdatki	21.073	24.160	25.858	27.490
Presežek (+)/primanjkljaj (-)	347	-3.598	-2.410	-2.319
Centralna država	363	-3.687	-2.629	-2.106
Lokalna država	-30	78	44	-109
Skladi socialne varnosti	14	11	175	-104
Izdatki za obresti	825	749	650	637
Primarni presežek (+)/primanjkljaj (-)	1.172	-2.849	-1.760	-1.682
Dolg po stanju konec leta	31.752	37.424	38.879	41.244
Centralna država	31.125	36.758	38.129	40.428
Lokalna država	863	893	950	1.021
Skladi socialne varnosti	0	0	0	0
Konsolidacija med podsektorji (-)	-236	-227	-201	-205

Temeljni agregati sektorja država, Slovenija

	2019	2020	2021	2022
	% BDP
Prihodki	44,1	43,7	44,9	42,7
Minus: izdatki	43,4	51,4	49,5	46,6
Presežek (+)/primanjkljaj (-)	0,7	-7,7	-4,6	-3,9
Centralna država	0,7	-7,8	-5,0	-3,6
Lokalna država	-0,1	0,2	0,1	-0,2
Skladi socialne varnosti	0,0	0,0	0,3	-0,2
Izdatki za obresti	1,7	1,6	1,2	1,1
Primarni presežek (+)/primanjkljaj (-)	2,4	-6,1	-3,4	-2,9
Dolg po stanju konec leta	65,4	79,6	74,5	69,9
Centralna država	64,1	78,2	73,0	68,5
Lokalna država	1,8	1,9	1,8	1,7
Skladi socialne varnosti	0,0	0,0	0,0	0,0
Konsolidacija med podsektorji (-)	-0,5	-0,5	-0,4	-0,3

Več na povezavi.

Vir: SURS, 31. 3. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

SURS: Razpoloženje v gospodarstvu se še naprej slabša

STATISTIKA

27.03.2023 Razpoloženje v gospodarstvu se je marca poslabšalo na obeh ravneh: na mesečni za 0,3 odstotne točke in na letni za 2,7 odstotne točke.

Rahlo poslabšanje na mesečni ravni

Vrednost kazalnika gospodarska klima je dosegla −1,4 odstotne točke in je bila za 0,3 odstotne točke nižja kot mesec prej (−1,1 odstotne točke).

Negativen vpliv so imeli kazalniki zaupanja v trgovini na drobno (nižji za 0,5 odstotne točke) ter v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (vsak za 0,2 odstotne točke). Pozitivno pa sta na spremembo vplivala kazalnika v storitvenih dejavnostih in med potrošniki (za 0,4 oz. 0,2 odstotne točke).

Upad tudi na letni ravni

V primerjavi z lanskim marcem je bila vrednost kazalnika gospodarska klima nižja za 2,7 odstotne točke.

Poslabšali so se isti kazalniki zaupanja kot na mesečni ravni: v predelovalnih dejavnostih (za 3,7 odstotne točke), v trgovini na drobno ter v gradbeništvu (vsak za 0,6 odstotne točke). Pozitiven vpliv pa sta prav tako imela kazalnika v storitvenih dejavnostih in med potrošniki (za 2,1 oz. 0,1 odstotne točke).

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Kazalnik gospodarske klime, Slovenija, januar 2005–marec 2023

Vpliv posameznih kazalnikov zaupanja na mesečno spremembo gospodarske klime, Slovenija, marec 2023

Vir: SURS, 24. 3. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nekoliko nižja od plače za december 2022

STATISTIKA

22.03.2023 Povprečna bruto plača za januar 2023 je znašala 2.144,72 EUR. Od plače za december 2022 je bila nižja, in sicer nominalno za 0,7 %, realno pa za 0,9 %.

Bruto: 2.144,72 EUR, neto: 1.399,03 EUR

Povprečna bruto plača za januar 2023 je znašala 2.144,72 EUR. Od plače za december 2022 je bila nižja, nominalno za 0,7 %, realno pa za 0,9 %. Povprečna neto plača je znašala 1.399,03 EUR in je bila od plače za december 2022 nominalno nižja za 1,4 %, realno pa za 1,6 %.

V primerjavi s plačo za januar prejšnjega leta pa je bila višja: nominalno v bruto znesku za 11,5 % (oz. realno za 1,4 %), v neto znesku pa za 13,2 % (oz. realno za 2,9 %).

Plača nekoliko nižja v obeh sektorjih, zasebnem in javnem

V primerjavi s plačo za december 2022 se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju znižala za 0,8 %, v javnem sektorju pa za 0,5 %. V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je bila nekoliko višja od plače za december 2022 (za 0,6 %).

Bruto plača najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

Na ravni dejavnosti je bila povprečna bruto plača najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.053,79 EUR), sledila je plača v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (3.044,09 EUR). Najnižja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.528,96 EUR).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	jan 2023	Ø nov 2022–jan 2023	jan 2023 dec 2022	jan 2023 jan 2022
	EUR		indeks
Bruto	2.144,72	2.182,85	99,3	111,5
Javni sektor	2.434,12	2.444,10	99,5	109,9
od tega sektor država	2.453,50	2.414,14	100,6	108,4
Zasebni sektor	2.015,68	2.066,40	99,2	112,4
Neto	1.399,03	1.432,74	98,6	113,2
Javni sektor	1.576,20	1.586,45	99,3	111,5
od tega sektor država	1.589,55	1.562,45	100,8	110,2
Zasebni sektor	1.320,03	1.364,22	98,2	114,1

Vir: SURS, 22. 3. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Inflacija na letni ravni 9,3-odstotna, na mesečni 0,7-odstotna

STATISTIKA

28.02.2023 Največji vpliv na rast cen življenjskih potrebščin v zadnjem letu je imela dražja hrana (za 18,3 %). Večji vpliv so imele tudi podražitve izdelkov ter storitev za rekreacijo in kulturo (za 9,6 %). Na mesečno inflacijo pa so najbolj vplivale podražitve počitniških paketov (za 8,6 %).

Letna inflacija 9,3-odstotna

Na letni ravni smo imeli 9,3-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 6,9-odstotno).

Cene blaga so se v povprečju dvignile za 10 %, cene storitev pa za 7,8 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 12,2 %, trajno blago za 7,7 % in poltrajno blago za 3,7 %.

Največji vpliv (2,8 odstotne točke) na inflacijo je imela dražja hrana (za 18,3 %). Najbolj so se podražili sladkor (za 51,2 %), sveže posneto mleko (za 38,3 %) in drugo jedilno olje (za 37,7 %). Za 9,6 % višje cene izdelkov in storitev za rekreacijo in kulturo so prispevale 1 odstotno točko. Po 0,7 odstotne točke so k letni inflaciji dodale podražitve trdih goriv (za 72,4 %) in gostinskih storitev (za 13,0 %). Višje cene raznovrstnega blaga in storitev (za 7,0 %) so imele 0,5 odstotne točke vpliva, po 0,4 odstotne točke pa podražitve gospodinjskega pohištva (za 15,5 %) in novih avtomobilov (za 10,8 %).

V enem letu se je za 9,0 % pocenila elektrika in inflacijo ublažila za 0,4 odstotne točke.

Mesečna rast cen 0,7-odstotna

Cene so bile v povprečju za 0,7 % višje kot v mesecu pred tem. Podražitve počitniških paketov za 8,6 % so inflacijo dvignile za 0,3 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k mesečni rasti cen dodale še podražitve zelenjave (za 5,2 %), bencina (za 4,6 %), kruha in izdelkov iz žit (za 3,1 %) ter gospodinjskega pohištva (za 2,3 %). Druge mesečne podražitve so imele 0,2 odstotne točke vpliva.

Po 0,1 odstotne točke so k znižanju mesečne inflacije prispevale pocenitve trdih goriv (za 8,1 %) ter oblačil in obutve (za 1,2 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 9,4-odstotna (februarja lani 7,0-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,6-odstotna.

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 10,1 %, cene storitev pa za 7,8 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 12,9 %, trajno blago za 5,7 % in poltrajno blago za 3,5 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU januarja 8,6-odstotna (mesec prej 9,2-odstotna) in v državah članicah EU 10,0-odstotna (mesec prej 10,4-odstotna). Najnižja je bila v Luksemburgu (5,8-odstotna), najvišja na Madžarskem (26,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 9,9 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija

	II 2023 II 2022	II 2023 I 2023	II 2023 XII 2022	I–II 2023 I–II 2022	II 2023 Ø 2015
Skupaj	109,3	100,7	100,9	109,7	121,56
01 Hrana in brezalkoholne pijače	118,3	101,2	103,3	118,8	138,89
02 Alkoholne pijače in tobak	109,1	100,5	104,4	109,1	123,55
03 Oblačila in obutev	101,8	98,8	90,1	102,8	96,60
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo	107,9	99,5	99,3	109,5	134,98
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj	112,2	101,3	102,4	112,2	124,55
06 Zdravstvo	105,4	99,4	98,9	105,1	115,16
07 Prevoz	106,0	101,0	99,2	106,0	112,52
08 Komunikacije	102,1	99,7	100,6	102,3	103,83
09 Rekreacija in kultura	109,6	103,5	105,6	109,8	113,45
10 Izobraževanje	102,0	100,6	100,7	101,7	115,47
11 Restavracije in hoteli	111,3	99,7	102,0	111,7	131,63
12 Raznovrstno blago in storitve	107,0	100,5	101,4	106,9	119,31

Blago	110,0	100,5	100,3	110,5	121,49
Storitve	107,8	100,9	102,1	107,9	121,77

Vir: SURS, 28. 2. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera ostaja 0,8 %, medtem ko se je letna temeljna obrestna znižala

STATISTIKA

28.02.2023
Mesečna temeljna obrestna mera se marca ni spremenila, bila je 0,8-odstotna, medtem ko se je letna temeljna obrestna mera znižala na 9,84 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, marec 2023

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 9,84 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 28. 2. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Znani so podatki o povprečni mesečni plači za december 2022 in za leto 2022

STATISTIKA

22.02.2023 V podatkovni bazi Statističnega urada RS so na voljo končni in podrobneje razčlenjeni podatki o povprečni mesečni plači za december 2022 in za leto 2022, ki je znašala 2023,92 evra bruto oziroma 1.318,64 evra neto. Objavljeni so tudi podatke o povprečni mesečni plači zaposlenih v invalidskih podjetjih za leto 2022.

Na voljo končni, podrobnejši podatki o povprečni mesečni plači za december 2022 in za leto 2022

Podatki o povprečni plači za december 2022 in za leto 2022, ki so bili kot začasni predstavljeni v objavi Plače zaposlenih pri pravnih osebah, december 2022 dne 15. 2. 2023, so kot končni podatki in na podrobnejši ravni zdaj na voljo na povezavi tukaj.

Povprečna (mesečna) bruto plača za leto 2022 najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

Povprečna bruto plača za 2022 je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.966,55 EUR), sledila je plača v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.948,04 EUR). Najnižja je bila v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.436,94 EUR).

Povprečna (mesečna) plača za leto 2022 višja od slovenskega povprečja le v dveh statističnih regijah

Povprečna bruto plača za 2022 je bila višja od slovenskega povprečja le v osrednjeslovenski statistični regiji (za 10,4 %) in v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (za 0,8 %).

Povprečna mesečna plača zaposlenih v invalidskih podjetjih nominalno višja, realno pa nižja kot prejšnje leto

Povprečna bruto plača zaposlenih v invalidskih podjetjih za 2022 je znašala 1.574,83 EUR. Od plače za 2021 je bila nominalno višja za 5,9 %, realno pa nižja za 2,7 %. V neto znesku je znašala 1.059,15 EUR in je bila od plače za 2021 nominalno višja za 6,4 %, realno pa nižja za 2,2 %. Primerjava s povprečno plačo zaposlenih pri vseh pravnih osebah v Sloveniji za 2022 (ki je znašala 2.023,92 EUR bruto oz. 1.318,64 EUR neto) je pokazala, da je bila od te precej nižja (v bruto znesku za 22,2 % oz. v neto znesku za 19,7 %).

Vir: SURS, 22. 2. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Nominalno povprečna plača na mesečni ravni nižja, na letni pa višja

STATISTIKA

22.02.2023 Povprečna bruto plača za december je znašala 2.159,40 EUR. Od plače za november je bila nižja – nominalno za 3,8 % oz. realno za 4,0 %. Povprečna mesečna bruto plača za leto 2022 je znašala 2.023,92 EUR in je bila nominalno višja, realno pa nižja od plače za leto 2021.

Znižanje povprečne plače na mesečni ravni opaznejše v zasebnem sektorju

Povprečna bruto plača za december 2022 je znašala 2.159,40 EUR. Od plače za november je bila nižja, nominalno za 3,8 %, realno pa za 4,0 %. Povprečna neto plača je znašala 1.419,56 EUR in je bila od plače za november nominalno nižja za 4,1 %, realno pa za 4,3 %.

V zasebnem sektorju se je povprečna bruto plača znižala za 5,6 % (predvsem zaradi manjšega obsega izplačanih izrednih izplačil, tj. 13. plač in božičnic), v javnem sektorju pa za 0,3 %. V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je bila višja za 3,8 %.

Povprečna (mesečna) plača za leto 2022 nominalno višja, realno pa nižja

Povprečna plača za leto 2022 je znašala 2.023,92 EUR bruto oz. 1.318,64 EUR neto. Od plače za leto 2021 je bila nominalno višja (v bruto znesku za 2,8 % oz. v neto znesku za 3,8 %), realno pa nižja (v bruto znesku za 5,5 % oz. v neto znesku za 4,6 %).

V primerjavi s plačo za 2021 je bila povprečna bruto plača za 2022 v zasebnem sektorju višja za 6,2 %, v javnem sektorju pa nižja za 2,5 % (v institucionalnem sektorju država se je znižala za 4,9 %). Na omenjeno gibanje plače so med drugim vplivali tudi ukrepi, povezani z epidemijo covida-19, ki so veljali v 1. polletju 2021.

Medletna nominalna rast povprečne (mesečne) plače za leto 2022 počasnejša kot v predhodnih letih

Pregled podatkov za obdobje 2018–2022 pokaže, da so se stopnje nominalne rasti povprečne bruto plače (glede na predhodno leto) v celotnem obdobju zviševale, vendar je bila rast v 2022 počasnejša kot v predhodnih letih. Realno je bila stopnja rasti povprečne bruto plače najvišja v 2020, najnižja pa v 2022, ko je bila negativna – razlog za to je bila višja povprečna letna stopnja inflacije.

Stopnje rasti povprečne mesečne bruto plače, Slovenija, letno povprečje / letno povprečje prejšnjega leta

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	XII 2022	Ø I–XII 2022	Ø X–XII 2022	XII 2022 XI 2022	XII 2022 XII 2021	Ø I–XII 2022 Ø I–XII 2021
	EUR			indeks
Bruto	2.159,40	2.023,92	2.142,73	96,2	104,6	102,8
Javni sektor	2.445,31	2.293,29	2.408,58	99,7	104,7	97,5
od tega sektor država	2.439,36	2.294,35	2.379,21	103,8	104,4	95,1
Zasebni sektor	2.031,97	1.903,81	2.024,26	94,4	104,7	106,2
Neto	1.419,56	1.318,64	1.405,68	95,9	106,2	103,8
Javni sektor	1.587,28	1.483,60	1.561,53	99,5	106,3	99,0
od tega sektor država	1.577,58	1.483,02	1.537,68	103,8	106,0	96,8
Zasebni sektor	1.344,81	1.245,09	1.336,23	94,2	106,2	106,9

Vir: SURS, 15. 2. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bruto domači proizvod v 4. četrtletju 2022 višji za 0,2 %

STATISTIKA

14.02.2023 V 4. četrtletju smo zaznali nadaljnje umirjanje gospodarske aktivnosti. V primerjavi s 4. četrtletjem 2021 se je BDP povečal za 0,2 %. Domače trošenje je imelo pozitiven, izvoz pa negativen vpliv na rast BDP. Po desezoniranih podatkih se je BDP povečal za 0,8 %, glede na 3. četrtletje 2022.

Pri domačem povpraševanju umiritev

V 4. četrtletju 2022 se je domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem leto prej povečala za 1,2 % (v tretjem četrtletju za 3,3 %). K temu so pozitivno prispevale potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva. Potrošnja gospodinjstev se je povečala za 2,6 %, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 5,9 %. Vpliv spremembe zalog na rast BDP je bil tokrat negativen.

Upad izvoza in uvoza

V opazovanem četrtletju sta upadla tako izvoz (za 2,5 %) kot uvoz (za 1,5 %), kar je bilo pri obeh prvo zmanjšanje po 4. četrtletju 2020. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil negativen, in sicer za 0,9 odstotne točke.

Rast upočasnjena v večini dejavnosti

Dodana vrednost se je v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta zvišala za 1,4 %. K njeni rasti sta največ prispevali dejavnost gradbeništvo ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti. Najizrazitejši upad dodane vrednosti smo zaznali v združenih dejavnostih rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo (BCDE). V primerjavi z istim obdobjem leta 2021 je upad znašal 6,3 %, v tej dejavnosti je bilo to prvo zmanjšanje v zadnjih dveh letih.

Zaposlenost še naraščala, vendar po nižji stopnji

Skupna zaposlenost je znašala 1.083.800 oseb, na letni ravni se je povečala za 1,6 odstotka ali za 16.700 oseb. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih.

BDP lani zrasel za 5,4 %

V celotnem letu 2022 je bil BDP za 5,4 % višji kot leta 2021. V prvi polovici leta 2022 je bila rast večine komponent BDP izrazitejša kot v drugi polovici leta. K rasti BDP so pozitivno prispevale tako končna potrošnja kot tudi bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen. Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v vseh štirih četrtletjih leta 2022 se je zunanjetrgovinski presežek zmanjšal, in sicer na 961 milijonov evrov (leto prej 3.310 milijonov evrov).

Tabele s podrobnejšimi podatki bodo v podatkovni bazi SiStat na voljo 16. 2. 2023.

Vir: SURS, 14. 2. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene višje na obeh ravneh, na letni za 10,0 %, na mesečni za 0,2 %

STATISTIKA

06.02.2023 Življenjske potrebščine so se januarja na letni ravni v povprečju podražile za 10,0 %, na mesečni pa za 0,2 %. Tako na letno kot mesečno inflacijo so najbolj vplivale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač; na letni ravni so se dvignile za 19,3 %, na mesečni pa za 2,1 %.

Letna inflacija 10,0 %

Na letni ravni smo imeli 10,0-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 5,8-odstotno).

Cene blaga so se v enem letu v povprečju dvignile za 11,1 %, cene storitev pa za 7,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 13,5 %, trajno blago za 7,9 % in poltrajno blago za 4,8 %.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 3,2 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 19,3 %). Za 1 odstotno točko so letno inflacijo zvišale podražitve storitev in izdelkov iz skupine rekreacija in kultura (za 10,1 %). Za 12,3 % višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj so na inflacijo na letni ravni vplivale z 0,9 odstotne točke. Po 0,8 odstotne točke so dodale še podražitve trdnih goriv (za 97,5 %) ter storitev restavracij in hotelov (za 12,1 %).

Mesečna rast cen 0,2-odstotna

Cene v januarju so bile v povprečju za 0,2 % višje kot v mesecu pred tem.

K mesečni rasti cen so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,1 %), po 0,2 odstotne točke pa še višje cene alkoholnih pijač in tobaka (za 3,9 %) ter storitev restavracij in hotelov (za 2,3 %).

Po 0,1 odstotne točke so dodali še dražja toplotna energija (za 6,8 %), počitniški paketi (za 4,2 %), pohištvo in stanovanjska oprema (za 2,1 %), medicinski proizvodi, pripomočki in oprema (za 2,0 %), novi avtomobili (za 2,0 %) ter dražje raznovrstno blago in storitve (za 0,9 %).

Ob začetku sezonskih razprodaj so se oblačila in obutev pocenili za 8,8 % ter mesečno inflacijo ublažili za 0,6 odstotne točke. Cenejši naftni derivati (cene tekočih goriv so upadle za 10,5 %, goriv in maziv za osebna vozila pa za 7,6 %) so mesečno rast cen znižali za 0,4 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k znižanju mesečne inflacije prispevali še cenejša trdna goriva (za 5,4 %) in zunajbolnišnične storitve (za 3,7 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 9,9-odstotna (januarja lani 6,0-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,1-odstotna.

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 11,0 %, cene storitev pa za 7,6 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 13,9 %, trajno blago za 6,1 % in poltrajno blago za 4,9 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU decembra lani 9,2-odstotna (mesec prej 10,1-odstotna) in v državah članicah EU 10,4-odstotna (mesec prej 11,1-odstotna). Najnižja je bila v Španiji (5,5-odstotna), najvišja na Madžarskem (25,0-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 10,8 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija

	I 2023 I 2022	I 2023 XII 2022	I 2023 Ø 2015
Skupaj	110,0	100,2	120,74
01 Hrana in brezalkoholne pijače	119,3	102,1	137,28
02 Alkoholne pijače in tobak	109,1	103,9	122,94
03 Oblačila in obutev	103,9	91,2	97,75
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo	111,1	99,8	135,69
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj	112,3	101,0	122,91
06 Zdravstvo	104,8	99,5	115,86
07 Prevoz	106,0	98,2	111,38
08 Komunikacije	102,4	101,0	104,18
09 Rekreacija in kultura	110,1	102,0	109,56
10 Izobraževanje	101,4	100,0	114,73
11 Restavracije in hoteli	112,1	102,3	132,04
12 Raznovrstno blago in storitve	106,7	100,9	118,75

Blago	111,1	99,7	120,84
Storitve	107,9	101,1	120,63

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v stopnjah rasti, Slovenija

	I 2023 I 2022	I 2023 XII 2022	I 2023¹⁾ Ø 2015
Skupaj	9,9	-0,1	121,47
01 Hrana in brezalkoholne pijače	19,6	2,2	136,87
02 Alkoholne pijače in tobak	8,9	3,7	122,80
03 Oblačila in obutev	4,2	-9,3	96,21
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo	13,5	-0,3	138,99
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj	10,2	0,9	118,48
06 Zdravstvo	5,2	-1,4	119,16
07 Prevoz	4,9	-2,6	112,41
08 Komunikacije	0,4	0,9	102,20
09 Rekreacija in kultura	7,8	1,2	111,61
10 Izobraževanje	1,5	0,0	113,63
11 Restavracije in hoteli	12,4	1,4	133,86
12 Raznovrstno blago in storitve	7,4	1,1	118,99

Blago	11,0	-0,6	120,04
Storitve	7,6	0,8	122,85

1) Indeksi.

Vir: SURS, 6. 2. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera ostaja 0,8 %, medtem ko se je letna temeljna obrestna mera zvišala

STATISTIKA

31.01.2023
Mesečna temeljna obrestna mera se februarja ni spremenila, bila je 0,8-odstotna, medtem ko se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 10,95 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, februar 2023

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 10,95 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 1. 2023

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača višja od plače za oktober

STATISTIKA

24.01.2023 Povprečna bruto plača za november je bila višja od plače za oktober, in sicer nominalno za 10,9 %, realno pa za 9,9 %. Tolikšno zvišanje je bilo predvsem posledica višjih izrednih izplačil (13. plač in božičnic).

Bruto: 2.244,35 EUR, neto: 1.479,56 EUR

Povprečna bruto plača za november 2022 je znašala 2.244,35 EUR. Od plače za oktober je bila višja, nominalno za 10,9 %, realno pa za 9,9 %. Povprečna neto plača je znašala 1.479,56 EUR in je bila od plače za oktober nominalno višja za 12,3 %, realno pa za 11,3 %. Povprečna plača se je občutno zvišala predvsem zaradi višjih izrednih izplačil (13. plač in božičnic).

Izredno izplačilo je s plačo za november 2022 prejelo 23,4 % od vseh zaposlenih oseb, ki so prejele plačo (ali za 1,5 odstotne točke manj kot pri izplačilu plače za november 2021). Povprečni bruto znesek izrednega izplačila je znašal 928,90 EUR in je bil za 16,6 % višji kot pri izplačilu plače za november leto prej.

Zvišanje opaznejše v zasebnem sektorju

V primerjavi s plačo za oktober se je povprečna bruto plača zvišala v obeh sektorjih; v zasebnem sektorju za 13,9 %, v javnem sektorju pa za 5,4 % (v institucionalnem sektorju država je bila približno enaka plači za oktober).

Najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

Na ravni dejavnosti je bila povprečna bruto plača najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.673,05 EUR). V teh dejavnostih se je v primerjavi s plačo za oktober tudi najbolj zvišala (za 30,3 %; predvsem zaradi večjega obsega izrednih izplačil).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Inflacija na letni ravni 10,3-odstotna, na mesečni 0,2-odstotna

STATISTIKA

30.12.2022 Leto zaključujemo z 10,3-odstotno inflacijo. Letno inflacijo so najbolj zaznamovale višje cene hrane ter električne energije, plina in drugih goriv. Blago se je v enem letu podražilo za 11,5 %, storitve pa za 7,7 %. Na mesečni ravni so se cene v povprečju zvišale za 0,2 %.

Cene v enem letu v povprečju višje za 10,3 %

Letna rast drobnoprodajnih cen je bila 10,3-odstotna (v prejšnjem letu 4,9-odstotna), povprečna letna rast cen pa 8,8-odstotna.

Cene blaga so bile v povprečju višje za 11,5 %, cene storitev pa za 7,7 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,5 %, trajno blago za 8,2 % in poltrajno blago za 3,8 %.

K letni inflaciji so največ, 3,1 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 18,6 %). Podražitve električne energije, plina in drugih goriv (za 18 %) so imele 1,4 odstotne točke vpliva, dvig cen stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za 12,9 %) je inflacijo zvišal za 1 odstotno točko.

Cene na mesečni ravni v povprečju višje za 0,2 %

Decembra so bile cene življenjskih potrebščin v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju višje za 0,2 %.

Mesečno inflacijo so najbolj, za 0,3 odstotne točke, zvišale podražitve hrane (za 1,7 %). Po 0,1 odstotne točke so prispevale višje cene v skupinah gospodinjsko pohištvo (za 2,7 %), komunikacije (za 2,7 %), restavracije in hoteli (za 1 %), rekreacijske in kulturne storitve (za 3,5 %) ter zdravstvo (za 0,9 %).

Skupno rast cen so po drugi strani, za 0,5 odstotne točke, znižale pocenitve naftnih derivatov (tekoča goriva so se pocenila za 12,5 %, goriva in maziva za osebne avtomobile pa za 6,2 %) in za 0,1 odstotne točke cenejši počitniški paketi (za 3,4 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 10,8-odstotna (v prejšnjem decembru 5,1-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,1-odstotna (prejšnji mesec 1,1-odstotna).

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 12 %, cene storitev pa za 8,2 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 15,5 %, trajno blago za 6,6 % in poltrajno blago za 4,4 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU novembra 10,1-odstotna (mesec prej 10,6-odstotna) in v članicah EU 11,1-odstotna (mesec prej 11,5-odstotna). Najnižja je bila v Španiji (6,7-odstotna), najvišja na Madžarskem (23,1-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 10,8 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Povezava do celotne vsebine novice >> Indeksi cen življenjskih potrebščin, december 2022

Vir: SURS, 30. 12. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna in letna temeljna obrestna mera v januarju ostajata enaki decembrski (0,8-odstotna oz. 9,84-odstotna)

STATISTIKA

30.12.2022
Mesečna temeljna obrestna mera ostaja enaka novembrski, medtem ko se je letna znižala.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, januar 2023

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 9,84 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 12. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača višja od plače za september

STATISTIKA

22.12.2022 Povprečna bruto plača za oktober je bila višja od plače za september, in sicer nominalno za 1,9 %, realno pa za 1,1 %.

Bruto: 2.024,03 EUR, neto: 1.317,60 EUR

Povprečna bruto plača za oktober 2022 je znašala 2.024,03 EUR. Od plače za september je bila višja, nominalno za 1,9 %, realno pa za 1,1 %. Povprečna neto plača je znašala 1.317,60 EUR in je bila od plače za september nominalno višja za 1,7 %, realno pa za 0,9 %.

V primerjavi s plačo za oktober prejšnjega leta je bila nominalno višja (v bruto znesku za 7,3 % oz. v neto znesku za 8,1 %), realno pa nižja (v bruto znesku za 2,4 % oz. v neto znesku za 1,6 %).

Zvišanje opaznejše v javnem sektorju

V primerjavi s plačo za september se je povprečna bruto plača zvišala v obeh sektorjih; v zasebnem sektorju za 0,8 %, v javnem sektorju pa za 3,8 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 5,7 %). Rast plač v javnem sektorju in v institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je predvsem posledica zvišanja vrednosti plačnih razredov (s 1. oktobrom 2022) v okviru dogovora o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2022 in 2023.

Najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro

Na ravni dejavnosti je bila povprečna bruto plača najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.863,56 EUR), čeprav se je v primerjavi z bruto plačo za september v tej dejavnosti najbolj znižala (za 12,2 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil). Po drugi strani se je najbolj zvišala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 7,2 %).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	X 2022	Ø I–X 2022	Ø VIII–X 2022	X 2022 IX 2022	X 2022 X 2021	Ø I–X 2022 Ø I–X 2021
	EUR			indeks

Bruto	2.024,03	1.988,03	2.006,28	101,9	107,3	102,1
Javni sektor	2.327,32	2.261,89	2.271,12	103,8	106,5	95,8
od tega sektor država	2.348,68	2.274,13	2.268,66	105,7	105,8	93,3
Zasebni sektor	1.888,88	1.865,90	1.888,09	100,8	107,9	106,2
Neto	1.317,60	1.292,24	1.308,23	101,7	108,1	103,1
Javni sektor	1.501,25	1.461,83	1.470,27	103,4	107,2	97,4
od tega sektor država	1.515,21	1.469,71	1.471,32	104,9	106,5	95,1
Zasebni sektor	1.235,77	1.216,61	1.235,91	100,9	108,8	106,8

Vir: SURS, 22. 12. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene ponovno višje: na letni ravni za 10 %, na mesečni za 0,9 %

STATISTIKA

30.11.2022 Letna inflacija v novembru ostaja visoka, tj. 10-odstotna. K temu so največ prispevale višje cene prehrambnih izdelkov. Hrana in brezalkoholne pijače so se v enem letu podražile za 19 %. Na mesečno inflacijo pa so najbolj vplivale višje cene naftnih derivatov; prispevale so 0,4 odstotne točke.

Letna rast cen 10-odstotna

Letna rast cen je bila 10-odstotna (v istem obdobju lani 4,6-odstotna), povprečna letna rast cen pa 8,7-odstotna.

Cene blaga so bile v povprečju višje za 12,1 %, cene storitev pa za 5,9 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 15,3 %, trajno blago za 8,4 % in poltrajno blago za 3,6 %.

K letni inflaciji so največ, 3,1 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 19 %). Podražitve goriv in energije (za 19,1 %) so letni indeks dvignile za 2,3 odstotne točke. 0,9 odstotne točke vpliva na inflacijo je imela dražja stanovanjska in gospodinjska oprema (za 12 %), 0,7 odstotne točke pa višje cene v restavracijah in hotelih (za 9,8 %).

Mesečna inflacija 0,9-odstotna

Cene življenjskih potrebščin so bile novembra za 0,9 % višje kot mesec prej.

Mesečno inflacijo so najbolj, za 0,4 odstotne točke, zvišali dražji naftni derivati: cene tekočih goriv so zrasle za 7,6 %, cene goriv in maziv za osebna vozila pa za 5,7 %. Hrana se je podražila za 0,9 % in k mesečni inflaciji prispevala 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva so imele še višje cene opreme za šport (za 13,2 %), trdih goriv (za 6,5 %), storitev v zdravstvu (za 2,5 %) ter oblačil in obutve (za 1,9 %). 0,2 odstotne točke so prispevale vse preostale mesečne podražitve.

Po drugi strani so mesečno inflacijo ublažile (vsaka za 0,1 odstotne točke) pocenitve toplotne energije (za 7 %), nastanitvenih storitev (za 3,7 %) in počitniških paketov (za 1,8 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 10,8-odstotna (v prejšnjem novembru 4,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila 1,1-odstotna (prejšnji mesec 0,8-odstotna).

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 12,7 %, cene storitev pa za 6,8 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 16,5 %, trajno blago za 7 % in poltrajno blago za 4,3 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU oktobra 10,6-odstotna (mesec prej 9,9-odstotna) in v članicah EU 11,5-odstotna (mesec prej 10,9-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (7,1-odstotna), najvišja v Estoniji (22,5-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 10,3 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 11. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera v decembru 0,8-odstotna, letna temeljna obrestna mera 9,84-odstotna

STATISTIKA

30.11.2022 Mesečna temeljna obrestna mera ostaja enaka novembrski, medtem ko se je letna znižala.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, december 2022

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 9,84 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 11. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nižja od plače za avgust

STATISTIKA

22.11.2022 Povprečna bruto plača za september je bila nižja od plače za avgust, in sicer nominalno za 1,1 %, realno pa za 0,2 %.

Bruto: 1.986,82 EUR, neto: 1.295,01 EUR

Povprečna bruto plača za september 2022 je znašala 1.986,82 EUR. Od plače za avgust je bila nižja, nominalno za 1,1 %, realno pa za 0,2 %. Povprečna neto plača je znašala 1.295,01 EUR in je bila od plače za avgust nominalno nižja za 1,3 %, realno pa za 0,4 %.

V primerjavi s plačo za september prejšnjega leta je bila nominalno višja (v bruto znesku za 6,1 % oz. v neto znesku za 7,0 %), realno pa nižja (v bruto znesku za 3,5 % oz. v neto znesku za 2,7 %).

Nominalno nižja v obeh sektorjih, zasebnem in javnem

V primerjavi s plačo za avgust se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju znižala za 1,5 %, v javnem sektorju pa za 0,2 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 0,6 %).

Od slovenskega povprečja višja le v osrednjeslovenski statistični regiji

Najvišjo povprečno bruto plačo za september so prejeli zaposleni v osrednjeslovenski statistični regiji (znašala je 2.191,12 EUR in je bila za 10,3 % višja od slovenskega povprečja), najnižjo pa zaposleni v primorsko-notranjski statistični regiji (znašala je 1.745,59 EUR in je bila za 12,1 % nižja od slovenskega povprečja).

Najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro

V primerjavi s plačo za avgust se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 9,3 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil); znašala je 3.261,05 EUR. Po drugi strani se je najbolj znižala v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 3,9 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	IX 2022	Ø I–IX 2022	Ø VII–IX 2022	IX 2022 VIII 2022	IX 2022 IX 2021	Ø I–IX 2022 Ø I–IX 2021
	EUR			indeks

Bruto	1.986,82	1.984,00	1.999,00	98,9	106,1	101,5
Javni sektor	2.241,06	2.254,58	2.265,93	99,8	105,0	94,7
od tega sektor država	2.221,31	2.265,78	2.267,90	99,4	102,7	92,0
Zasebni sektor	1.873,31	1.863,33	1.880,11	98,5	106,8	106,0
Neto	1.295,01	1.289,40	1.303,68	98,7	107,0	102,5
Javni sektor	1.451,70	1.457,43	1.468,54	99,6	105,9	96,4
od tega sektor država	1.444,51	1.464,61	1.472,20	99,4	103,9	93,9
Zasebni sektor	1.225,05	1.214,47	1.230,25	98,2	107,7	106,6

Vir: SURS, 22. 11. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bruto domači proizvod na letni ravni višji za 3,4 %

STATISTIKA

16.11.2022 V 3. četrtletju smo zaznali umirjanje gospodarske aktivnosti. Rast domačega povpraševanja, pri katerem je bila umiritev najizrazitejša, je bila v okviru dolgoletnega povprečja. Na rast BDP so pozitivno vplivale potrošnja gospodinjstev, investicije v osnovna sredstva in storitvena menjava s tujino.

Pri domačem povpraševanju umiritev

V 3. četrtletju 2022 se je domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 2,7 %. K temu so pozitivno prispevali potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva. Potrošnja gospodinjstev se je dvignila za 2,6 %, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 7,1 %. Vpliv povečanja zalog na rast BDP je bil tokrat nevtralen.

Prispevek menjave s tujino znova pozitiven

Po petih zaporednih četrtletjih hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom se je v 3. četrtletju izvoz povečal po nekoliko višji stopnji kot uvoz (izvoz za 11,0 %, uvoz pa za 10,7 %). K pozitivnemu saldu je prispevala storitvena menjava; izvoz storitev se je namreč povečal za 21,5 %, njihov uvoz pa za 8,4 %. Pri blagu pa je uvoz – podobno kot v prejšnjih petih četrtletjih – narasel bolj kot izvoz. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti BDP tokrat prispeval 0,8 odstotne točke.

Rast upočasnjena v večini dejavnosti

Dodana vrednost se je v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta zvišala za 4,1 %. K njeni rasti so že četrto četrtletje zapored največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (GHI) – kljub umirjanju so se te medletno povečale za 6,4 %. Tudi v večini preostalih dejavnostih smo zaznali umirjanje gospodarske aktivnosti, v nekaterih pa upad – v kmetijstvu, poslovanju z nepremičninami ter dejavnosti uprave, obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. Med rastočimi dejavnostmi je izstopalo gradbeništvo, v katerem je bilo zvišanje dodane vrednosti večje kot v prejšnjem četrtletju (10,4 %; v prejšnjem četrtletju 7,7 %).

Zaposlenost je še naraščala

Skupna zaposlenost je v 3. četrtletju znašala 1.082.000 oseb, kar je bilo za okoli 21.000 oseb ali 2,0 % več kot v istem četrtletju 2021. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

Tabele s podrobnejšimi podatki bodo v podatkovni bazi SiStat na voljo 17. 11. 2022.

Vir: SURS, 15. 11. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene na letni in mesečni ravni višje (letno za 9,9 %, mesečno za 0,8 %)

STATISTIKA

28.10.2022 Oktobra smo imeli tako na letni kot na mesečni ravni inflacijo. K letni rasti cen so največ prispevale podražitve hrane, goriv in energije, na mesečno inflacijo pa sta najbolj vplivali sezonska zamenjava oblačil in obutve ter dražja hrana.

Letna inflacija ostaja visoka

Letna rast cen je bila 9,9-odstotna (v istem obdobju lani 3-odstotna), povprečna letna rast cen pa 8,6-odstotna.

Blago se je v povprečju podražilo za 11,8 %, storitve pa za 5,9 %. Cene blaga dnevne porabe so se zvišale za 14,5 %, trajnega blaga za 9,8 % in poltrajnega blaga za 4 %.

Podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (za 17,2 %) so letno inflacijo zvišale za 2,8 odstotne točke. Višje cene goriv in energije (za 18,7 %) so prispevale 2,2 odstotne točke, dražja stanovanjska in gospodinjska oprema (za 12,5 %) pa 0,9 odstotne točke. Po 0,7 odstotne točke vpliva na inflacijo so imele višje cene v restavracijah in hotelih (za 9,9 %) ter podražitve izdelkov in storitev za rekreacijo in kulturo (za 6,6 %).

Podražitve najizrazitejše pri prehrambnih izdelkih ter oblačilih in obutvi

Cene življenjskih potrebščin so bile v primerjavi s prejšnjim mesecem višje za 0,8 %.

Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 2,5 % in k mesečni inflaciji prispevale 0,5 odstotne točke. Izmed živilskih izdelkov so se kruh in izdelki iz žit podražili za 1,8 %, mleko, sir in jajca za 3 % ter sveže sadje in zelenjava za 7,7 % oz. 6,7 %. Prehod na jesensko-zimsko kolekcijo v trgovinah je vplival na opaznejše podražitve v skupini oblačila in obutev (za 5,7 %); to je inflacijo zvišalo za 0,4 odstotne točke. Podražila so se trda goriva: za 14 % višje cene lesne biomase so k inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke, po 0,1 odstotne točke pa so dodali še dražja električna energija (za 1,8 %), stanovanjska in gospodinjska oprema (za 0,7 %), novi avtomobili (za 1,3 %) ter raznovrstno blago in storitve (za 1,1 %).

Po drugi strani so mesečno inflacijo ublažili (za 0,4 odstotne točke) cenejši naftni derivati: cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 6,1 %, cene tekočih goriv pa za 8,2 %. Pocenili so se tudi počitniški aranžmaji (za 5,6 %) in inflacijo znižali za 0,2 odstotne točke. Dodatne 0,1 odstotne točke so prispevale nižje cene nastanitvenih storitev (za 3 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 10,3-odstotna (v prejšnjem oktobru 3,5-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,8-odstotna (prejšnji mesec −0,3-odstotna).

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 12,3 %, cene storitev pa za 6,3 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 15,4 %, trajno blago za 8,4 % in poltrajno blago za 4,6 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU septembra 9,9-odstotna (mesec prej 9,1-odstotna) in v članicah EU 10,9-odstotna (mesec prej 10,1-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (6,2-odstotna), najvišja v Estoniji (24,1-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 10,6 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 28. 10. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera v novembru 0,8-odstotna, letna temeljna obrestna mera 10,18-odstotna

STATISTIKA

28.10.2022 Mesečna temeljna obrestna mera ostaja enaka oktobrski, medtem ko se je letna zvišala na 10.18 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, november 2022

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 10,18%

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 28. 10. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nekoliko višja od plače za julij

STATISTIKA

24.10.2022 Povprečna bruto plača za avgust je bila tako nominalno kot realno za 0,3 % višja od plače za prejšnji mesec. V primerjavi z bruto plačo za isti mesec prejšnjega leta je bila nominalno višja (za 5,7 %), realno pa nižja (za 4,8 %).

Bruto: 2.007,94 EUR, neto: 1.312,06 EUR

Povprečna bruto plača za avgust 2022 je znašala 2.007,94 EUR. Od plače za julij je bila nominalno in realno višja za 0,3 %. Povprečna neto plača je znašala 1.312,06 EUR in je bila od plače za julij višja za 0,6 %. V primerjavi s plačo za avgust prejšnjega leta je bila nominalno višja (v bruto znesku za 5,7 % oz. v neto znesku za 6,8 %), realno pa nižja (v bruto znesku za 4,8 % oz. v neto znesku za 3,8 %).

V zasebnem sektorju višja, v javnem pa nižja

V primerjavi s plačo za julij se je povprečna bruto plača v zasebnem sektorju zvišala za 2,0 %, v javnem sektorju pa znižala za 2,9 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 4,8 %).

Najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro

V primerjavi s plačo za julij se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 9,9 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil); znašala je 2.983,75 EUR. Po drugi strani se je najbolj znižala v dejavnosti izobraževanje (za 6,2 %).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	VIII 2022	Ø I-VIII 2022	Ø VI-VIII 2022	VIII 2022 VII 2022	VIII 2022 VIII 2021	Ø I-VIII 2022 Ø I-VIII 2021
	EUR			indeks

Bruto	2.007,94	1.983,65	2.005,94	100,3	105,7	100,9
Javni sektor	2.244,73	2.256,28	2.286,10	97,1	103,0	93,6
od tega sektor država	2.235,49	2.271,37	2.303,43	95,2	101,6	90,8
Zasebni sektor	1.902,13	1.862,08	1.881,42	102,0	107,3	105,9
Neto	1.312,06	1.288,70	1.307,89	100,6	106,8	102,0
Javni sektor	1.457,73	1.458,15	1.481,21	97,4	104,1	95,3
od tega sektor država	1.453,96	1.467,14	1.492,71	95,8	102,9	92,8
Zasebni sektor	1.246,97	1.213,14	1.230,84	102,3	108,5	106,4

Vir: SURS, 24. 10. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene na letni ravni za 10 % višje, na mesečni pa za 0,9 % nižje

STATISTIKA

30.09.2022 K letni inflaciji so največ prispevale višje cene prehrambnih izdelkov. Hrana in brezalkoholne pijače so se v enem letu podražile za 14,4 %. Na mesečno deflacijo je najbolj vplivala 24,5-odstotna pocenitev električne energije, kar je posledica vladne regulacije cen.

Letna rast cen 10-odstotna

Letna inflacija se je v primerjavi s prejšnjim mesecem z 11 % znižala na 10 %, povprečna letna rast cen pa je bila 8,4-odstotna.

Cene blaga so bile v povprečju višje za 12,5 %, cene storitev pa za 5,2 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,9 %, trajno blago za 10,5 % in poltrajno blago za 5,1 %.

Na letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve prehrambnih izdelkov. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 14,4 %, kar je k inflaciji prispevalo 2,4 odstotne točke. Sledile so podražitve naftnih derivatov z 1,6 odstotne točke: tekoča goriva so se podražila za 44,1 %, dizelsko gorivo za 34,8 % in bencin za 20 %. Za 13 % višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj so letni indeks dvignile za 0,9 odstotne točke. V enem letu so se najbolj podražila trda goriva (za 91,7 %) in k skupni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke.

Deflacija na mesečni ravni

Cene življenjskih potrebščin so bile v septembru za 0,9 % nižje kot mesec prej.

K mesečni deflaciji je največ (−1,1 odstotne točke) prispevala pocenitev električne energije (za 24,5 %), ki je bila posledica vladne regulacije cen. Pocenitve počitniških paketov (za 14,4 %) so dodale −0,6 odstotne točke, proizvodov in storitev za osebna vozila (za 2,6 %) pa −0,3 odstotne točke. Po −0,1 odstotne točke vpliva so imele nižje cene toplotne energije (za 7 %) in nastanitvenih storitev (za 5,6 %).

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se septembra zvišale cene oblačil in obutve (za 6,2 %), kar je znižalo deflacijo za 0,4 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so dodale višje cene trdih goriv (za 14,4 %), gostinskih storitev (3,2 %) in hrane (za 1,3 %). Po 0,1 odstotne točke so prispevale še podražitve stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (za 0,8 %) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,7 %). Vse preostale podražitve so dodale 0,1 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 10,6-odstotna (v prejšnjem septembru 2,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,3-odstotna (prejšnji mesec −0,1-odstotna).

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 13 %, cene storitev pa za 5,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 16,1 %, trajno blago za 9,1 % in poltrajno blago za 5,5 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU avgusta 9,1-odstotna (mesec prej 8,9 %) in v državah članicah EU 10,1-odstotna (mesec prej 9,8-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (6,6-odstotna), najvišja v Estoniji (25,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 11,5 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Povezava do celotne vsebine novice:
http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10614

Vir: SURS, 30. 9. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna in letna temeljna obrestna mera v oktobru nižji

STATISTIKA

30.09.2022 Mesečna temeljna obrestna mera se je v oktobru 2022 znižala na 0,8 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera znižala na 9,84 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, oktober 2022

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 9,84%

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 9. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nižja od plače za junij

STATISTIKA

22.09.2022 V primerjavi s plačo za junij sta bili povprečna bruto in neto plača za julij nižji, in sicer nominalno za 0,3 %, realno pa za 1,3 %.

Bruto: 2.002,27 EUR, neto: 1.304,01 EUR

Povprečna plača za julij 2022 je znašala 2.002,27 EUR bruto oz. 1.304,01 EUR neto. Od plače za prejšnji mesec je bila nižja, nominalno za 0,3 %, realno pa za 1,3 %. V primerjavi s plačo za isti mesec prejšnjega leta je bila nominalno višja (v bruto znesku za 3,2 % oz. v neto znesku za 4,3 %), realno pa nižja (v bruto znesku za 7,0 % oz. v neto znesku za 6,0 %).

Plača realno nižja v obeh sektorjih, zasebnem in javnem

V primerjavi s plačo za junij je bila povprečna bruto plača v javnem sektorju nominalno višja za 0,5 % (v institucionalnem sektorju država se je zvišala za 0,9 %), v zasebnem sektorju pa se je znižala za 0,7 %. Realno je bila bruto plača nižja od plače za junij v obeh sektorjih – v javnem za 0,5 % (v institucionalnem sektorju država za 0,1 %), v zasebnem pa za 1,7 %.

Najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

V primerjavi s plačo za junij se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (nominalno za 3,4 % oz. realno za 2,4 %), najbolj znižala pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (nominalno za 5,1 % oz. realno za 6,0 %).

Povprečna bruto plača je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, znašala je 2.862,05 EUR.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	VII 2022	Ø I-VII 2022	Ø V-VII 2022	VII 2022 VI 2022	VII 2022 VII 2021	Ø I-VII 2022 Ø I-VII 2021
	EUR			indeks

Bruto	2.002,27	1.980,19	1.999,81	99,7	103,2	100,2
Javni sektor	2.312,08	2.257,92	2.298,04	100,5	98,7	92,4
od tega sektor država	2.347,29	2.276,48	2.315,11	100,9	96,7	89,5
Zasebni sektor	1.865,04	1.856,38	1.867,42	99,3	106,1	105,8
Neto	1.304,01	1.285,37	1.303,00	99,7	104,3	101,3
Javni sektor	1.496,26	1.458,21	1.488,71	100,4	100,3	94,2
od tega sektor država	1.518,36	1.469,01	1.499,18	100,8	98,5	91,5
Zasebni sektor	1.218,86	1.208,32	1.220,56	99,3	107,0	106,1

Vir: SURS, 22. 9. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna mesečna bruto plača v 2021 za 10,1 % višja kot leto prej

STATISTIKA

19.09.2022 Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih v Sloveniji, preračunana iz letne bruto plače, je po začasnih podatkih strukturne statistike plač v 2021 znašala 2.138 EUR oz. se je na letni ravni zvišala za 10,1 %. Zaposleni moški je v povprečju zaslužil 2.165 EUR bruto, ženska pa 2.107 EUR.

Nižja od slovenskega povprečja pri skoraj dveh tretjinah zaposlenih

Povprečno mesečno bruto plačo, nižjo od slovenskega povprečja, je prejelo 64,7 % zaposlenih. Mediana mesečne bruto plače, ki populacijo deli na dva enaka dela, pa je znašala 1.763 EUR; pri moških 1.775 EUR in pri ženskah 1.747 EUR. Povprečna mesečna bruto plača polovice zaposlenih je bila torej nižja od 1.763 EUR.

Odstotek zaposlenih moških z višje- oz. visokošolsko izobrazbo prejel v povprečju mesečno več kot 10.510 EUR bruto

Pri ženskah s to ravnijo izobrazbe pa je 99. percentil znašal 7.944 EUR oz. 2.566 EUR manj kot pri moških. To pomeni, da je samo odstotek zaposlenih žensk s tako izobrazbo prejel v povprečju mesečno več kot 7.944 EUR.

Nad povprečjem samo v osrednjeslovenski statistični regiji

Zaposleni v tej regiji so v povprečju mesečno prejeli 2.351 EUR bruto. Nekoliko nižjo plačo od slovenskega povprečja so imeli zaposleni v jugovzhodni Sloveniji (2.127 EUR), najnižja pa je bila v primorsko-notranjski statistični regiji, znašala je 1.855 EUR bruto.

Med moškimi najvišja v občini Zavrč, med ženskami pa v občini Novo mesto

V občini Zavrč so zaposleni moški tako v povprečju prejeli 2.834 EUR bruto, v občini Novo mesto pa so ženske zaslužile 2.425 EUR.

Med najbolje plačanimi poleg menedžerjev še zdravniki in farmacevti, z najnižjo plačo pa frizerji, delavci za polnjenje polic, prodajalci na stojnicah ter drugi čistilci

V letu 2021 so najvišjo povprečno mesečno bruto plačo prejeli generalni direktorji in člani uprav družb (9.057 EUR), najnižjo pa frizerji (1.159 EUR). Zdravniki specialisti so zaslužili v povprečju dve tretjini povprečne bruto plače generalnih direktorjev (približno 6.000 EUR), farmacevti pa še tretjino manj od zdravnikov (okoli 4.000 EUR).

Najvišja pri zaposlenih z dokončano izobrazbo s področja zdravstva

To velja za oba spola z zdravstveno izobrazbo. Moški s tovrstno izobrazbo so na mesec zaslužili v povprečju 800 EUR bruto več od žensk; te so prejele 3.038 EUR. Pri moških so zaposlenim z zdravstveno izobrazbo sledili tisti z dokončano izobrazbo s področja matematike in statistike (3.400 EUR bruto) ter z izobrazbo s področja prava (3.340 EUR), pri ženskah pa zaposlene z veterinarsko izobrazbo (2.999 EUR).

Zaposleni pri pravnih osebah plačani precej bolje od tistih pri fizičnih osebah

Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih pri pravnih osebah je znašala 2.177 EUR, pri fizičnih osebah pa 1.343 EUR. Mladi zaposleni v starostni skupini 15–24 let so pri pravnih osebah zaslužili v povprečju 300 EUR bruto več od svojih vrstnikov, zaposlenih pri fizičnih osebah (prvi 1.461 EUR, drugi 1.188 EUR). Razlika med zaposlenimi v starostni skupini 55–64 let pri pravnih in fizičnih osebah je bila večja kot pri mladih zaposlenih, znašala je 944 EUR bruto; prvi so prejeli v povprečju 2.332 EUR, drugi pa 1.388 EUR.

Plačne razlike med moškimi in ženskami velike v obeh sektorjih ne glede na izobrazbo

V javnem sektorju zaposleni moški z višjo- oz. visokošolsko izobrazbo so zaslužili v povprečju mesečno 3.278 EUR bruto, ženske pa 2.780 EUR. V zasebnem sektorju je bila plača pri obeh spolih za približno 300 EUR nižja. Plačna razlika med moškimi in ženskami z največ osnovnošolsko izobrazbo je bila v obeh sektorjih približno 200 EUR v korist prvih. Moški s to ravnijo izobrazbe so v zasebnem sektorju v povprečju zaslužili 1.500 EUR bruto na mesec, v javnem sektorju pa 1.631 EUR.

Povprečne mesečne bruto plače (EUR) v javnem in zasebnem sektorju po ravni dosežene izobrazbe in spolu, Slovenija, 2021¹⁾

	Osnovnošolska ali manj		Srednješolska		Višješolska, visokošolska
	moški	ženske	moški	ženske	moški	ženske
1 Javni sektor - SKUPAJ	1.631	1.419	2.102	1.766	3.278	2.780
11 Javni sektor - sektor država	1.543	1.407	2.231	1.776	3.262	2.777
12 Javni sektor - javne družbe	1.653	1.446	2.001	1.739	3.322	2.802
2 Zasebni sektor - SKUPAJ	1.500	1.322	1.723	1.511	2.980	2.443

1) Začasni podatki.

Vir: SURS, 15. 9. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

BDP v 2021 za 8,2 % večji kot v letu prej

STATISTIKA

02.09.2022 Bruto domači proizvod je v letu 2021 po redni reviziji letnih ocen znašal 52.208 milijonov EUR. V primerjavi z letom prej je bil v tekočih cenah večji za 11,0 %, realno pa za 8,2 %.

Na voljo je prva ocena bruto domačega proizvoda za leto 2021, pripravljena na podlagi prvih letnih podatkovnih virov. Podatki za leta od 2018 naprej pa so bili revidirani v običajni reviziji podatkov prejšnjih let.

Po upadu BDP v predhodnem letu v 2021 rast

Po oceni bruto domačega proizvoda za leto 2021 je ta znašal 52.208 milijonov EUR. To je nominalno za 11,0 % več kot v predhodnem letu, v katerem je gospodarstvo prizadela pandemija, v obsegu oz. z izločenim vplivom cenovnih sprememb pa za 8,2 % več. S tem je gospodarstvo preseglo predkrizni obseg iz leta 2019.
K povečanju obsega BDP so največ prispevale predelovalne dejavnosti (prispevek 2,3 odstotne točke), finančne in zavarovalniške dejavnosti (0,7 odstotne točke) ter dejavnost promet in skladiščenje (0,7 odstotne točke). Največji negativen prispevek k rasti obsega BDP je imela dejavnost oskrba z električno energijo, plinom in paro (−0,3 odstotne točke). Največjo rast obsega dodane vrednosti je v 2021 imela dejavnost gostinstvo (28,4 %), ki je tudi najbolj upadla v 2020 (−41,7 %).

Rast izdatkovnih komponent

Domača končna potrošnja se je v letu 2021 realno povečala za 8,4 %, pri čemer je bila končna potrošnja gospodinjstev večja za 9,4 %, končna potrošnja sektorja država pa za 5,8 %. Bruto investicije so se realno povečale za 15,1 %, pri čemer so bruto investicije v osnovna sredstva realno zrasle za 13,7 %. Zaloge so se povečale za 807 milijonov EUR v tekočih cenah, kar je predstavljalo 1,5 % BDP. Izvoz blaga in storitev se je realno povečal za 14,5 %, uvoz pa za 17,6 %, pri čemer je bilo povečanje tako pri izvozu kot pri uvozu večje pri storitvah kot pri blagu (tudi upad v 2020 je bil izrazitejši pri storitvah kot pri blagu). Ob močnejši realni rasti uvoza od izvoza je bil prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP negativen, −0,8 odstotne točke. Implicitni deflator uvoza je presegel izvoznega, pogoji menjave s tujino so se v 2021 poslabšali. Saldo zunanje menjave je ostal pozitiven in je v tekočih cenah znašal 3.310 milijonov EUR ali 6,3 % BDP.

Še vedno pomemben delež subvencij in sredstev za zaposlene

Deleža subvencij in sredstev za zaposlene v BDP sta se v 2021 sicer zmanjšala v primerjavi s predhodnim letom; sredstva za zaposlene za −0,9 odstotne točke, na 52,8 % BDP, in subvencije za −1,6 odstotne točke, na 2,9 % BDP, kar pa je bilo še vedno več kot pred pandemijo. Delež davkov na proizvodnjo v dohodkovni razčlenitvi BDP se je v 2021 povečal za 0,5 odstotne točke, na 13,3 %. Delež potrošnje stalnega kapitala se je zmanjšal za 1,3 odstotne točke, na 18,2 % BDP. Delež neto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka se je povečal za 0,1 odstotne točke, na 18,6 % BDP.

Zaposlenost večja

Število zaposlenih se je v letu 2021 povečalo za 1,2 %, število samozaposlenih pa za 1,9 %. Skupna zaposlenost se je zvišala za 1,3 %; povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1.053 tisoč oseb. Od teh je bilo zaposlenih 80,9 %, samozaposlenih pa 19,1 %.

Opomba o revizijah BDP

Podatke nacionalnih računov redno revidiramo s posodobljenimi podatkovnimi viri in metodami v skladu z veljavno in mednarodno usklajeno politiko revizij, tako da so podatki o BDP za določeno leto podvrženi rednim revizijam nekaj let zapored. Velikosti sprememb podatkov po nekaj letih glede na prvotne objave so v povprečju primerljive z drugimi državami. Je pa v slovenskem primeru največja razlika običajno med prvo oceno na podlagi četrtletnih računov in prvo oceno na podlagi letnih podatkovnih virov, torej že pol leta po četrtletni oceni, medtem ko je v številnih drugih državah prehod do revidirane ocene običajno postopnejši in traja nekaj let. Več informacij o velikosti revizij v drugih državah je na voljo na povezavi (v angleščini).

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 8. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene na letni ravni višje za 11 %, na mesečni nespremenjene

STATISTIKA

01.09.2022 Letna inflacija v avgustu ostaja enaka julijski, tj. 11-odstotna. Zvišale so jo predvsem podražitve goriv in energije ter hrane. Mesečno inflacijo so za 0,5 odstotne točke znižali cenejši naftni derivati in tako najbolj prispevali k ničelni inflaciji.

Letna rast cen ostaja 11-odstotna

Letna rast cen je bila, enako kot julija,11-odstotna (v istem obdobju lani je bila 2,1-odstotna), povprečna letna rast cen pa je bila 8,2-odstotna.

Cene blaga so bile v povprečju višje za 13,9 %, cene storitev pa za 5,5 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 17,5 %, trajno blago za 10,2 % in poltrajno blago za 3,3 %.

K letni inflaciji so največ, 4,1 odstotne točke, prispevale višje cene goriv in energije (za 36,7 %): trda goriva so se podražila za 66,6 %, plin za 47,4 %, tekoča goriva za 40,9 %, toplotna energija za 40,6 %, elektrika za 33,3 % ter goriva in maziva za osebna vozila za 29,7 %. Za 2,1 odstotne točke so inflacijo zvišale podražitve hrane (za 14,1 %) – najbolj kruh in izdelki iz žit (za 16,4 %), meso (za 14 %) ter mleko, sir in jajca (za 16,2 %).

Cene na mesečni ravni nespremenjene

Cene življenjskih potrebščin so bile v avgustu v povprečju enake kot v prejšnjem mesecu.

Po 0,1 odstotne točke so inflacijo zvišale podražitve hrane (za 0,6 %), trdih goriv (za 11,4 %), elektrike (za 2,6 %), stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (za 0,7 %), zdravstva (za 0,9 %), počitniških paketov (za 2,4 %) in nastanitvenih storitev (za 3 %) ter vse preostale mesečne podražitve.

Na drugi strani so inflacijo znižali cenejši naftni derivati (za 0,5 odstotne točke): tekoča goriva so se pocenila za 8,5 %, bencin za 8,6 % in dizelsko gorivo za 5,6 %. Znižanje cen oblačil in obutve (za 3,1 %) je inflacijo ublažilo za 0,2 odstotne točke, cenejše sveže sadje (za 4,4 %) pa še za 0,1 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 11,5-odstotna (v prejšnjem avgustu 2,1-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,1-odstotna (prejšnji mesec 0,9-odstotna).

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 14,3 %, cene storitev pa za 6,1 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 18,3 %, trajno blago za 8,9 % in poltrajno blago za 4,1 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU julija 8,9-odstotna (mesec prej 8,6 %) in v državah članicah EU 9,8-odstotna (mesec prej 9,6-odstotna). Najnižja je bila na Malti in v Franciji (v obeh 6,8-odstotna), najvišja v Estoniji (23,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 11,7 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 31. 8. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera v septembru ostaja 0,9 %, letna nekoliko višja

STATISTIKA

31.08.2022 V septembru mesečna temeljna obrestna mera ostaja 0,9 %, letna temeljna obrestna mera pa se je zvišala na 11,52 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, september 2022

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,9 %
- Letna temeljna obrestna mera > 11,52%

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 8. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nominalno višja, realno pa nižja od plače za maj

STATISTIKA

22.08.2022 V primerjavi s plačo za maj je bila povprečna bruto plača za junij nominalno višja za 0,9 %, realno pa nižja za 1,8 %. Najvišja je bila v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.

Bruto: 2.007,64 EUR, neto: 1.307,61 EUR

Povprečna bruto plača za junij 2022 je znašala 2.007,64 EUR. Od plače za prejšnji mesec je bila nominalno višja za 0,9 %, realno pa nižja za 1,8 %. Povprečna neto plača je znašala 1.307,61 EUR in je bila od plače za prejšnji mesec nominalno višja za 0,8 %, realno pa nižja za 1,9 %.

Povprečna mesečna plača za 1. polletje 2022 je bila nominalno podobna plači za 1. polletje 2021 (v bruto znesku je bila nižja za 0,2 %, v neto znesku pa višja za 0,8 %), realno pa je bila nižja, in sicer v bruto znesku za 7,0 % oz. v neto znesku za 6,1 %.

Plača na mesečni ravni nominalno višja v obeh sektorjih, na polletni ravni pa le v zasebnem sektorju

Povprečna bruto plača je bila v obeh sektorjih (javnem in zasebnem) nominalno višja (za 0,9 %), realno pa nižja (za 1,8 %) od plače za maj. V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je bila nominalno višja za 2,5 %, realno pa nižja za 0,2 %.

V primerjavi s plačo za prvih šest mesecev prejšnjega leta pa se je povprečna mesečna bruto plača za 1. letošnje polletje v zasebnem sektorju nominalno zvišala za 5,7 % (oz. realno znižala za 1,5 %), medtem ko se je v javnem sektorju nominalno znižala za 8,6 % (oz. realno za 14,8 %). V institucionalnem sektorju država je bila nominalno nižja za 11,6 % (oz. realno za 17,6 %). Na omenjeno gibanje plače so vplivali predvsem ukrepi, povezani z epidemijo covida-19, ki so veljali v 1. polletju 2021.

Najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

V primerjavi s plačo za maj se je povprečna bruto plača nominalno najbolj zvišala v dejavnosti rudarstvo (za 8,2 %), najbolj znižala pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 10,2 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil). Realno je bila bruto plača višja od plače za maj le v dejavnosti rudarstvo (za 5,4 %), dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (za 5,2 %) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 0,7 %).

Povprečna bruto plača je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, znašala je 2.932,32 EUR.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	VI 2022	Ø I-VI 2022	Ø IV-VI 2022	VI 2022 V 2022	VI 2022 VI 2021	Ø I-VI 2022 Ø I-VI 2021
	EUR			indeks

Bruto	2.007,64	1.976,50	1.999,70	100,9	102,8	99,8
Javni sektor	2.301,44	2.248,91	2.288,06	100,9	96,9	91,4
od tega sektor država	2.327,47	2.264,72	2.300,23	102,5	94,8	88,4
Zasebni sektor	1.877,27	1.854,93	1.871,56	100,9	106,9	105,7
Neto	1.307,61	1.282,25	1.303,11	100,8	104,1	100,8
Javni sektor	1.489,63	1.451,87	1.483,18	100,6	98,6	93,2
od tega sektor država	1.505,79	1.460,81	1.490,25	102,2	96,7	90,4
Zasebni sektor	1.226,85	1.206,56	1.223,09	100,9	107,8	106,0

Vir: SURS, 22. 8. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bruto domači proizvod na letni ravni višji za 8,2 %

STATISTIKA

16.08.2022 H gospodarski rasti v drugem četrtletju je pripomoglo domače in tuje povpraševanje. Na rast domače potrošnje je najbolj ugodno vplivala potrošnja gospodinjstev, na tuje pa storitvena menjava.

Rast domačega povpraševanja visoka že peto četrtletje zapored

V 2. četrtletju 2022 se je domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 8 %. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev, narasla je za 10,6 %. Povečale so se tudi investicije v osnovna sredstva (za 6,4 %) in v zaloge. Slednje so k rasti BDP prispevale 1,1 odstotne točke.

Saldo menjave s tujino po štirih četrtletjih znova pozitiven

V 2. četrtletju se je izvoz povečal bolj kot uvoz; izvoz za 8,7 %, uvoz pa za 8,5 %. Na to dinamiko je bistveno vplivala menjava storitev, saj se je izvoz teh povečal za 38,7 %, uvoz pa za 22,4 %. Pri blagu pa je uvoz – podobno kot v preteklih štirih četrtletjih – narasel bolj kot izvoz. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil tokrat pozitiven (za 0,6 odstotne točke).

V storitvenih dejavnostih pospešek, pri preostalih dejavnostih umirjanje gospodarske rasti

Dodana vrednost se je v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 8,7 %. K rasti dodane vrednosti so že tretje četrtletje zapored največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (GHI), ki so se kljub umirjanju medletno povečale za 20,8 %. V storitvenih dejavnostih je bil zaznan ponoven pospešek; v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (J) je medletna rast znašala 13,7 %, v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (MN) pa 12,4 %. Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih (C) je bila upočasnjena že peto zaporedno četrtletje, kljub temu pa je na medletni ravni ostala pozitivna, znašala je 2,7 %.

Zaposlenost je še naraščala

Skupna zaposlenost je v 2. četrtletju znašala 1.080.000 oseb, kar je bilo za okoli 36.000 ali 3,4 % oseb več kot v istem četrtletju 2021. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.

Tabele s podrobnejšimi podatki bodo v podatkovni bazi SiStat na voljo 18. 8. 2022.

Vir: SURS, 16. 8. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna inflacija 11-odstotna, mesečna 1-odstotna

STATISTIKA

29.07.2022 Letna rast cen je bila 11-odstotna, na mesečni ravni pa 1-odstotna. Največji vpliv tako na letno (2,1 odstotne točke) kot na mesečno (0,5 odstotne točke) inflacijo so imele višje cene naftnih derivatov. Poletne sezonske razprodaje oblačil in obutve so mesečno inflacijo znižale za 0,6 odstotne točke.

Letna inflacija še naprej narašča

Življenjske potrebščine so se v enem letu podražile za 11 %. Cene blaga so bile v povprečju višje za 14 %, cene storitev pa za 5,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 17,9 %, trajno blago za 10,5 % in poltrajno blago za 2,8 %.

Največ, 2,1 odstotne točke, so k letni inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov (pri tekočih gorivih za 49,7 %, bencinu za 41,1 % in dizelskem gorivu za 41 %). 2 odstotni točki so prispevale višje cene hrane (za 13,5 %). Električna energija se je podražila za 30,4 % in letni indeks zvišala za 1,1 odstotne točke. Izdelki in storitve iz skupine stanovanjska in gospodinjska oprema ter tekoče vzdrževanje stanovanj so se podražili za 12 % ter inflacijo dvignili za 0,9 odstotne točke. 0,7 odstotne točke vpliva na inflacijo so imele podražitve avtomobilov (za 12,5 %), po 0,5 odstotne točke pa gostinske storitve (dražje za 9,2 %) ter izdelki in storitve za rekreacijo in kulturo (dražji za 4,8 %). Po 0,4 odstotne točke so prispevale višje cene zemeljskega in mestnega plina (za 58,9 %), trdih goriv (za 49,2 %) ter toplotne energije (za 43,3 %).

V obdobju enega leta se je pocenila mobilna telefonija (5,4 %), kar je inflacijo ublažilo za 0,1 odstotne točke.

Mesečna inflacija 1-odstotna

K mesečni inflaciji so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih derivatov (dizelsko gorivo se je podražilo za 9,5 %, bencin za 8,8 % in tekoča goriva za 2,2 %). Podražitve počitniških paketov (za 8,6 %) so dodale 0,3 odstotne točke, podražitve drugih storitev v zvezi z osebnimi vozili (za 6,9 %) pa 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva pa so imeli dražja trda goriva (za 14,1 %), storitve v restavracijah in hotelih (za 1,1 %), avtomobili (za 1 %) ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj (za 0,8 %). Vse preostale podražitve so prispevale 0,3 odstotne točke.

Zaradi poletnih sezonskih razprodaj so bile cene oblačil in obutve v juliju za 8,2 % nižje kot prejšnji mesec, kar je mesečno inflacijo znižalo za 0,6 odstotne točke. Za 0,1 odstotne točke je inflacijo ublažilo tudi cenejše sadje (za 4 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 11,7-odstotna (v prejšnjem juliju 2-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna (prejšnji mesec 2,3-odstotna).

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 14,6 %, cene storitev pa za 6 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 19 %, trajno blago za 8,9 % in poltrajno blago za 3,7 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU junija 8,6-odstotna (mesec prej 8,1 %) in v državah članicah EU 9,6-odstotna (mesec prej 8,8-odstotna). Najnižja je bila na Malti (6,1-odstotna), najvišja v Estoniji (22-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 10,8 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 29. 7. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Obe temeljni obrestni meri sta se v avgustu zvišali

STATISTIKA

29.07.2022 Mesečna temeljna obrestna mera v avgustu 2022 0,9-odstotna, letna temeljna obrestna mera 11,13-odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, avgust 2022

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,9 %
- Letna temeljna obrestna mera > 11,13 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 29. 7. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nižja od plače za april

STATISTIKA

22.07.2022 V primerjavi s plačo za april je bila povprečna bruto plača za maj nižja, in sicer nominalno za 0,6 %, realno pa za 2,5 %. Najvišja je bila v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro.

Plača nižja nominalno in realno

Povprečna bruto plača za maj 2022 je znašala 1.989,53 EUR; od plače za prejšnji mesec je bila nižja, nominalno za 0,6 %, realno pa za 2,5 %. Povprečna neto plača je znašala 1.297,39 EUR in je bila od plače za prejšnji mesec nominalno nižja za 0,5 %, realno pa za 2,5 %.

V zasebnem sektorju nižja, v javnem sektorju pa približno enaka plači za april

Povprečna bruto plača je bila v zasebnem sektorju nižja od plače za april (za 0,9 %), medtem ko je bila v javnem sektorju približno enaka plači za april. V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, se je znižala za 1,4 %.

Najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro

V primerjavi s plačo za april se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 10,4 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil); znašala je 3.183,63 EUR in je bila izmed vseh dejavnosti najvišja. Po drugi strani se je povprečna bruto plača najbolj znižala v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 8,2 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	V 2022	Ø I-V 2022	Ø III-V 2022	V 2022 IV 2022	V 2022 V 2021	Ø I-V 2022 Ø I-V 2021
	EUR			indeks

Bruto	1.989,53	1.970,23	1.999,78	99,4	99,1	99,1
Javni sektor	2.280,65	2.238,38	2.272,25	99,9	87,4	90,3
od tega sektor država	2.270,81	2.252,16	2.267,56	98,6	82,0	87,1
Zasebni sektor	1.859,92	1.850,42	1.878,47	99,1	107,6	105,4
Neto	1.297,39	1.277,15	1.302,79	99,5	100,8	100,1
Javni sektor	1.480,29	1.444,30	1.474,76	100,0	90,3	92,1
od tega sektor država	1.473,55	1.451,81	1.470,95	98,8	85,2	89,2
Zasebni sektor	1.215,95	1.202,46	1.226,22	99,1	108,3	105,6

Vir: SURS, 22. 7. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene življenjskih potrebščin še naprej rastejo: na letni ravni za 10,4 %, na polletni za 8,2 %, na mesečni za 2,7 %

STATISTIKA

30.06.2022 K visoki letni inflaciji so največ prispevale podražitve naftnih derivatov, hrane in električne energije, mesečno inflacijo pa so zvišali dražja elektrika, počitniški paketi in hrana.

Letna stopnja inflacije visoka

Življenjske potrebščine so se v enem letu podražile za 10,4 %. Cene blaga so bile v povprečju višje za 13,1 %, cene storitev pa za 5,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 16,5 %, trajno blago za 10,5 % in poltrajno blago za 2,9 %.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv (2,1 odstotne točke): plin se je podražil za 49,4 %, toplotna energija za 43,6 % in električna energija za 29,4 %. Sledile so višje cene naftnih derivatov in 12,8-odstotna podražitev hrane; vsaka izmed teh dveh skupin je inflacijo dvignila za 1,9 odstotne točke. Cene tekočega goriva so se zvišale za 54,6 %, goriv in maziv za osebna vozila pa za 34,5 %. Med hrano so izstopale podražitve kruha in izdelkov iz žit (za 16,2 %) ter mesa (za 12,9 %).

Cenejše kot pred letom dni so bile storitve iz skupine komunikacije (za 5,3 %) in so letno raven inflacije ublažile za 0,2 odstotne točke.

Gibanje cen v prvi polovici leta

Cene življenjskih potrebščin so se v prvi polovici leta zvišale za 8,2 % (v istem obdobju prejšnjega leta je bilo zvišanje 2,8-odstotno).

Najbolj so se dvignile cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 16,9 %). Sledile so višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 10,5 %), prevoza (za 10,1 %) ter rekreacije in kulture (za 9,5 %).

V prvi polovici leta so se znižale le cene v skupini komunikacije (v povprečju za 1,4 %).

Mesečna inflacija 2,7 %

Veljati je prenehala večina ukrepov za omilitev posledic visokih cen energentov, zato so se pričakovano najbolj zvišale cene električne energije (za 53,9 %); njihov prispevek k mesečni inflaciji je bil 1,6 odstotne točke. Za 0,4 odstotne točke so inflacijo zvišali dražji počitniški paketi (za 10,4 %), za 0,3 odstotne točke višje cene hrane (za 1,6 %), za po 0,1 odstotne točke pri vsaki skupini pa še tekoča goriva (za 9,7 %), novi avtomobili (za 2,1 %), gospodinjsko pohištvo (za 2,4 %), druge storitve v zvezi z osebnimi avtomobili (za 3,9 %), restavracije in hoteli (za 1 %) ter raznovrstno blago in storitve (za 0,9 %).

Mesečno inflacijo se nekoliko ublažile (po 0,1 odstotne točke vsaka skupina) nižje cene oblačil in obutve (za 1 %) ter dizelskega goriva (za 2,5 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 10,8-odstotna (v prejšnjem juniju 1,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila 2,3-odstotna (prejšnji mesec 2-odstotna).

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 13,4 %, cene storitev pa za 5,8 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 17,2 %, trajno blago za 9,1 % in poltrajno blago za 3,6 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU maja 2022 8,1-odstotna (mesec prej 7,4 %) in v državah članicah EU 8,8-odstotna (mesec prej 8,1-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (5,8-odstotna), najvišja v Estoniji (20,1-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 8,7 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS. 30. 6. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Obe temeljni obrestni meri sta se v juliju zvišali

STATISTIKA

30.06.2022 Mesečna temeljna obrestna mera v juliju 2022 0,8-odstotna, letna temeljna obrestna mera 9,84-odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, julij 2022

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,8 %
- Letna temeljna obrestna mera > 9,84 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 6. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nekoliko nižja od plače za marec

STATISTIKA

24.06.2022 V primerjavi s plačo za marec je bila povprečna bruto plača za april nižja, in sicer nominalno za 0,3 %, realno pa za 2,8 %. Najvišja je bila v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.

Bruto: 2.001,93 EUR, neto: 1.304,32 EUR

Povprečna bruto plača za april 2022 je znašala 2.001,93 EUR; od plače za prejšnji mesec je bila nižja, nominalno za 0,3 %, realno pa za 2,8 %. Povprečna neto plača je znašala 1.304,32 EUR in je bila od plače za prejšnji mesec nominalno nižja za 0,2 %, realno pa za 2,7 %.

V javnem sektorju višja, v zasebnem sektorju pa nižja

V primerjavi s plačo za marec se je povprečna bruto plača v javnem sektorju zvišala za 1,2 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 3,3 %), v zasebnem sektorju pa se je znižala za 1,1 %.

Najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

V primerjavi s plačo za marec se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v dejavnosti izobraževanje (za 4,1 %), najbolj znižala pa v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 13,0 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil); kljub temu je bila bruto plača v teh dejavnostih najvišja (3.087,86 EUR).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	IV 2022	Ø I-IV 2022	Ø II-IV 2022	IV 2022 III 2022	IV 2022 IV 2021	Ø I-IV 2022 Ø I-IV 2021
	EUR			indeks

Bruto	2.001,93	1.965,36	1.979,08	99,7	100,4	99,2
Javni sektor	2.282,08	2.227,76	2.232,32	101,2	91,9	91,1
od tega sektor država	2.302,49	2.247,47	2.242,16	103,3	89,6	88,5
Zasebni sektor	1.877,50	1.848,02	1.866,04	98,9	106,4	104,9
Neto	1.304,32	1.272,05	1.283,87	99,8	102,0	99,9
Javni sektor	1.479,63	1.435,27	1.442,55	101,0	94,3	92,6
od tega sektor država	1.491,47	1.446,35	1.447,68	103,0	92,0	90,3
Zasebni sektor	1.226,45	1.199,06	1.213,04	99,2	107,4	105,0

Vir: SURS, 22. 6. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Gibanje cen v Sloveniji podobno kot v evrskem območju

STATISTIKA

17.06.2022 V maju 2022 je bila inflacija v Sloveniji na enaki ravni kot v Nemčiji in nekoliko višja od povprečja v območju evra. Slovenski potrošniki in podjetja pričakujejo rast cen tudi v prihodnje.

Drobnoprodajne cene rastejo
Cene življenjskih potrebščin so bile za 8,1 % višje kot v prejšnjem maju. Tako visoko letno stopnjo inflacije smo nazadnje izmerili v februarju 2002. V 90. letih prejšnjega stoletja pa smo imeli v Sloveniji še veliko višje letne stopnje inflacije, te so pogosto dosegle vrednosti, večje od 10 %. Zadnjič se je to zgodilo v septembru 1997 (10,1 %).

Od uvedbe evra je gibanje cen v Sloveniji in v celotnem evrskem območju zelo podobno. Za primerjavo letnih rasti cen na območju Evropske unije uporabljamo harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin. Po prvih ocenah je bila letna stopnja inflacije maja 2022 v evrskem območju 8,1-odstotna, v Sloveniji pa 8,7-odstotna; enako inflacijo so imeli tudi v Nemčiji. Najvišjo inflacijo so izmerili v Estoniji (20,1 %), Litvi (18,5 %) in Latviji (16,4 %), najnižjo pa na Malti (5,6 %) in v Franciji (5,8 %). Tudi na ravni evrskega območja so se v enem letu najbolj podražili energenti, za 39,2 %.

Kaj se je podražilo najbolj?
Največje podražitve smo v zadnjem letu zaznali predvsem pri gorivih in hrani. Zemeljski in mestni plin sta se podražila za 59 %, kurilno olje za 43 %, daljinsko ogrevanje prav tako za 43 %. Nekoliko manj so se dvignile cene trdih goriv, v enem letu za 24 %. Pri pogonskih gorivih smo izmerili 41-odstotno podražitev dizla in 35-odstotno podražitev bencina.

Pri hrani najbolj izstopajo podražitve olja in maščob za 25 %; v tej skupini se je jedilno olje podražilo za 50 %. Po podobni stopnji so se podražili izdelki iz žit, za 23 %, od tega kruh za 21 %.

Najemnine in cene storitev za vzdrževanje in popravilo stanovanja so se zvišale za 19 %, električarji so svoje storitve podražili za 22 %.

Plače so se v enem letu zvišale manj kot cene
Pozitivna realna rast plač pomeni, da so se plače zvišale bolj (tj. po višji stopnji), kot so se zvišale cene. Pri izračunu realne rasti plač torej upoštevamo tudi rast cen življenjskih potrebščin.

Od leta 2015 je povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji večinoma rasla hitreje od cen življenjskih potrebščin. Od januarja 2015 do oktobra 2021 so se plače na letni ravni realno zmanjšale le petkrat: v novembru 2016 (za 0,1 %), v februarju 2017 (za 1,7 %), v aprilu 2017 (za 0,5 %) ter v septembru 2018 in marcu 2020 (obakrat za 0,2 %). V obdobju od novembra lani do marca letos pa je bila letna realna rast bruto plače vsak mesec negativna. V marcu 2022 je bila povprečna mesečna bruto plača tako realno za 5,2 % nižja kot leto prej.

V javnem sektorju so se bruto plače v primerjavi s prejšnjim marcem realno zmanjšale za 13 %, kar je v veliki meri povezano z ukinitvijo t. i. covidnih dodatkov, v zasebnem sektorju pa so se zvišale za 0,2 %. Pregled po dejavnostih kaže, da so se plače realno najbolj zvišale v gostinstvu, za 6 %, kar je predvsem posledica odprave omejitvenih ukrepov, povezanih z epidemijo.

Nominalno, tj. brez upoštevanja rasti cen, je bila povprečna mesečna bruto plača v marcu 2022 skoraj enaka kot pred letom dni; v javnem sektorju se je znižala za 8,3 %, v zasebnem pa se je zvišala za 5,6 %.

Kaj pričakujejo podjetja in potrošniki?
Slovenska podjetja in potrošnike med drugim vsak mesec povprašamo tudi o njihovih pričakovanjih glede gibanja cen. V maju 2022 je zvišanje cen pričakovalo 67 % gradbenih podjetij, 55 % predelovalnih podjetij, 50 % podjetij v trgovini na drobno in 33 % storitvenih podjetij. Med potrošniki jih je 30 % pričakovalo rast cen po enaki, 57 % pa po višji stopnji kot v prejšnjih 12 mesecih. Vrednosti kazalnikov o pričakovanem gibanju cen za vsa področja letos dosegajo najvišje ravni, odkar izvajamo ta raziskovanja.

Vir: SURS, 17. 6. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Življenjske potrebščine na letni ravni dražje za 8,1 %, na mesečni za 2 %

STATISTIKA

31.05.2022 K letni inflaciji so največ prispevale podražitve naftnih derivatov in hrane. Poleg omenjenih skupin so na mesečno inflacijo vplivale še podražitve oblačil in obutve.

Letna inflacija 8,1-odstotna

V enem letu so se cene v povprečju zvišale za 8,1 %. Cene blaga so bile v povprečju višje za 9,8 %, cene storitev pa za 4,8 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 11,8 %, trajno blago za 9,2 % in poltrajno blago za 3,3 %.

K letni inflaciji so največ (1,9 odstotne točke) prispevale višje cene naftnih derivatov. Tekoča goriva so se podražila za 42,6 %, dizelsko gorivo za 40,6 %, bencin pa za 34,8 %. Velik vpliv (1,7 odstotne točke) je imela tudi podražitev hrane za 11,1 %. Stanovanjska in gospodinjska oprema ter izdelki za tekoče vzdrževanje stanovanj so se podražili za 10,5 % in k inflaciji prispevali 0,8 odstotne točke. Podražitve avtomobilov (za 11,1 %) ter izdelkov in storitev iz skupine rekreacija in kultura (za 5,9 %) so inflacijo zvišale po 0,6 odstotne točke. 0,5 odstotne točke vpliva so imele še podražitve gostinskih storitev (za 9 %).

V primerjavi z majem 2021 je bila električna energija cenejša za 15,8 % in je inflacijo znižala za 0,6 odstotne točke, še za 0,3 odstotne točke so jo ublažile pocenitve telefonskih in telefaks storitev (za 6,3 %).

Maja cene višje za 2 % v primerjavi z aprilom

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 2 %.

K mesečni inflaciji so največ (0,5 odstotne točke) prispevale višje cene naftnih derivatov (dizelsko gorivo se je podražilo za 11 %, tekoča goriva za 6,1 % in bencin za 5,5 %). Po 0,3 odstotne točke vpliva na mesečno inflacijo so imele podražitve oblačil in obutve (za 4,6 %) ter hrane (za 1,9 %). Zvišanje cen električne energije za 7,7 % je prispevalo 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke vpliva pa so imele podražitve v skupinah zemeljski in mestni plin (za 15,5 %), toplotna energija (7,3 %), počitniški paketi (za 4 %), nastanitvene storitve (za 3,8 %), gostinske storitve (za 2 %) ter stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj (za 1,2 %). 0,1 odstotne točke so prispevale še vse preostale podražitve. Opaznejših pocenitev v maju ni bilo.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 8,7-odstotna (v maju 2021 2,2-odstotna). Mesečna rast cen je bila 2-odstotna (prejšnji mesec 2,1-odstotna).

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 10,5 %, cene storitev pa za 5,1 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 13 %, trajno blago za 8,3 % in poltrajno blago za 3,7 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU aprila 2022 7,4-odstotna (enaka kot mesec prej) in v državah članicah EU 8,1-odstotna (mesec prej 7,8-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (5,4-odstotna), najvišja v Estoniji (19,1-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 7,4 odstotka.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 31. 5. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Obe temeljni obrestni meri sta se v juniju zvišali

STATISTIKA

31.05.2022
Mesečna temeljna obrestna mera v juniju 2022 0,7-odstotna, letna temeljna obrestna mera 8,86-odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, junij 2022

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,7 %
- Letna temeljna obrestna mera > 8,86 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 5. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bruto domači proizvod se je na letni ravni povečal za 9,8 odstotka

STATISTIKA

23.05.2022 Na visoko gospodarsko rast je pozitivno vplivalo domače in tuje povpraševanje. Uvoz se je povečal bolj kot izvoz, zaradi česar je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti BDP negativen.

Rast domačega in tujega povpraševanja visoka že četrto četrtletje zapored

V 1. četrtletju 2022 se je domača potrošnja v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta povečala za 16,6 %. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev, narasla je za 20 %. Povečale so se tudi investicije v osnovna sredstva (za 12,7 %) in zaloge. Slednje so k rasti BDP prispevale 2,3 odstotne točke.

Že četrto četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz; uvoz za 15,7 %, izvoz pa za 7,7 %. Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in neugodnih pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP znova negativen (za 5,6 odstotne točke).

V trgovinski dejavnosti rast ostala visoka, večja tudi v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih

Dodana vrednost se je v 1. četrtletju glede na isto obdobje prejšnjega leta povečala za 9,3 %. K rasti dodane vrednosti so največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (GHI), medletno so se povečale za 21,8 %. Dodana vrednost v gradbeništvu se je povišala za 16,7 %. V storitvenih dejavnostih je v 1. četrtletju rast ostala visoka, medtem ko se je v predelovalnih dejavnostih v zadnjih treh četrtletjih umirjala, vendar ostala pozitivna. K rasti BDP so pomembno prispevali tudi neto davki, ti so se glede na isto četrtletje prejšnjega leta povečali za 13,2 %.

Zaposlenost je še naraščala

Skupna zaposlenost je v 1. četrtletju znašala 1.073.000 oseb, kar je bilo za okoli 34.000 ali 3,3 % oseb več kot v istem četrtletju 2021. Največ novih zaposlitev je bilo sklenjenih v gostinstvu, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.

Tabele s podrobnejšimi podatki bodo v podatkovni bazi SiStat na voljo 18. 5. 2022.

Več na: Bruto domači proizvod, 1. četrtletje 2022 (stat.si)

Vir: SURS, 23. 5. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača višja od plače za prejšnji mesec

STATISTIKA

23.05.2022 V primerjavi s plačo za februar je bila povprečna bruto plača za marec višja, in sicer nominalno za 4,2 %, realno pa za 5,4 %.

Plača višja tako nominalno kot realno

Povprečna bruto plača za marec 2022 je znašala 2.007,92 EUR; od plače za prejšnji mesec je bila višja, nominalno za 4,2 % oz. realno za 5,4 %. Povprečna neto plača je znašala 1.306,68 EUR in je bila od plače za prejšnji mesec nominalno višja za 5,3 % oz. realno za 6,5 %.

Višja tako v javnem kot v zasebnem sektorju

V primerjavi s plačo za februar se je povprečna bruto plača zvišala v obeh sektorjih, v zasebnem sektorju za 4,2 %, v javnem sektorju pa za 4,3 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 1,6 %).

Najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

V primerjavi s plačo za februar se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 38,5 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil) in je znašala 3.548,76 EUR. Znižala se je le v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 2,0 %).

Višja od slovenskega povprečja le v osrednjeslovenski statistični regiji

Povprečna bruto plača za marec je bila v vseh statističnih regijah višja od plače za februar; najbolj se je zvišala v zasavski (za 7,6 %), najmanj pa v osrednjeslovenski statistični regiji (za 2,4 %). Kljub temu je bila v osrednjeslovenski statistični regiji najvišja (znašala je 2.231,87 EUR in je bila za 11,2 % višja od slovenskega povprečja). Najnižja je bila v primorsko-notranjski statistični regiji (1.761,75 EUR).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečna plača pri pravnih osebah po statističnih regijah, Slovenija, marec 2022

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	III 2022	Ø I–III 2022	III 2022 II 2022	III 2022 III 2021	Ø I–III 2022 Ø I–III 2021
	EUR		indeks

Bruto	2.007,92	1.953,10	104,2	99,9	98,8
Javni sektor	2.254,00	2.209,65	104,3	91,7	90,8
od tega sektor država	2.229,41	2.229,13	101,6	88,8	88,2
Zasebni sektor	1.898,09	1.838,11	104,2	105,6	104,4
Neto	1.306,68	1.261,22	105,3	101,2	99,2
Javni sektor	1.464,35	1.420,48	105,8	93,8	92,1
od tega sektor država	1.447,86	1.431,31	103,1	91,2	89,7
Zasebni sektor	1.236,31	1.189,84	105,1	106,2	104,2

Vir: SURS, 23. 5. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Davčna obremenitev stroškov dela 40,4-odstotna

STATISTIKA

19.05.2022 Davčna obremenitev stroškov dela za 0,2 odstotne točke višja kot pred enim letom.

40,4-odstotna davčna obremenitev stroškov dela

Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je v letu 2021 zaslužila 67 % plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 40,4 % namenjenih za plačilo davčnih bremen, 59,6 % pa za neto plačo. Davčna obremenitev je bila za 0,2 odstotne točke višja kot v preteklem letu.

Davčna obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost 86,4-odstotna

Davčna obremenitev za samsko osebo je v letu 2021 znašala 86,4 % dodatne bruto plače v zaposlitvi; to pomeni, da so se neto dohodki samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali za 13,6 % bruto plače, kar imenujemo 'past brezposelnosti'. Kazalnik 'past brezposelnosti' prikazuje razliko v neto dohodkih osebe ob njenem prehodu (nadomestilo za brezposelnost v višini 80 % bruto plače zaposlene osebe, ki prejema 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe) v zaposlenost (67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe) iz brezposelnosti; ta razlika nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev v zaposlitvi glede na dohodke in višje pripadajoče socialne transferje med brezposelnostjo. Davčna obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost za samsko osebo se je glede na leto 2020 znižala za 3,0 odstotne točke.

Davčna obremenitev pri prehodu na bolje plačano delovno mesto za par z dvema otrokoma enaka kot v prejšnjem letu

Davčna obremenitev plače za samsko osebo je v letu 2021 znašala 50,1 % dodatne bruto plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto, za par z dvema otrokoma pa 100,0 %, kar imenujemo 'past nizkih plač'. Kazalnik 'past nizkih plač' prikazuje razmerje v neto dohodkih zaposlene osebe pri prehodu na višje plačano delovno mesto (s 33 % na 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe) zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev glede na prejšnje nižje dohodke, posledično nižje davke in socialne prispevke in višje pripadajoče socialne transferje. Davčna obremenitev plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto se je glede na leto 2020 za samsko osebo znižala za 0,2 odstotne točke, za par z dvema otrokoma pa ostala enaka.

Vir: SURS, 19. 5. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bruto domači proizvod se je na letni ravni povečal za 9,8 odstotkov - 1. četrtletje

STATISTIKA

16.05.2022 Na visoko gospodarsko rast je pozitivno vplivalo domače in tuje povpraševanje. Uvoz se je povečal bolj kot izvoz, zaradi česar je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda k rasti BDP negativen.

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 16. 5. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Obe temeljni obrestni meri sta se v maju zvišali

STATISTIKA

30.04.2022 Mesečna temeljna obrestna mera v maju 2022 0,6-odstotna, letna temeljna obrestna mera 7,30-odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, maj 2022

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,6 %
- Letna temeljna obrestna mera > 7,30 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 29. 4. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene življenjskih potrebščin naraščajo: v aprilu letna rast 6,9 %, mesečna 2,6 %

STATISTIKA

30.04.2022 Na letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve naftnih derivatov in hrane, na mesečno pa poleg hrane še višje cene počitniških paketov.

Visoka letna stopnja inflacije

V enem letu so se cene v povprečju zvišale za 6,9 %. Povprečna 12-mesečna rast je bila 4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta −0,3-odstotna).

Cene blaga so bile v povprečju višje za 7,9 %, cene storitev pa za 5 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 9,1 %, trajno blago za 8,8 % in poltrajno blago za 2,7 %.

K letni inflaciji so največ prispevale višje cene naftnih derivatov ter hrane in brezalkoholnih pijač (vsak po 1,5 odstotne točke). V prvi skupini so se tekoča goriva podražila za 35,9 % ter goriva in maziva za osebna vozila za 29,6 %, cene hrane in brezalkoholnih pijač pa so bile višje za 9,2 %.Višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za 9,2 %) so prispevale 0,7 odstotne točke. Med letnimi podražitvami so izstopale tudi za 11 % višje cene avtomobilov in za 7,9 % višje cene gostinskih storitev. Prve so k inflaciji prispevale 0,6 odstotne točke, druge pa 0,4 odstotne točke.

Na drugi strani so nižje cene električne energije (za 21,6 %) letno inflacijo ublažile za 0,8 odstotne točke.

Visoka mesečna inflacija predvsem posledica višjih cen živil in počitniških paketov

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin v aprilu zvišale za 2,6 %.

K mesečni inflaciji so največ, vsak po 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 2,9 %) in počitniških paketov (za 19,2 %). V skupini hrana so se najbolj podražili olje in maščobe (za 7 %), meso (za 6,3 %), zelenjava (za 5,2 %) ter kruh in izdelki iz žit (za 2,9 %). Dražja kot prejšnji mesec je bila tudi električna energija (za 11,6 %) in je k inflaciji prispevala 0,3 odstotne točke. Za prav toliko, za 0,3 odstotne točke, so inflacijo zvišale podražitve oblačil in obutve (za 3,8 %). 0,2 odstotne točke so dodala dražja tekoča goriva (za 20,4 %). Po 0,1 odstotne točke vsak pa so k inflaciji prispevale še višje cene cigaret (za 2,5 %), najemnin (za 6,2 %), zbiranja odpadkov (za 9 %), plina (za 5,8 %), najema garaž, parkirišč in osebnih vozil (za 16,6 %), stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za 1 %), gostinskih storitev (za 1 %) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 0,8 %).

Opaznejših pocenitev v aprilu nismo zaznali.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 7,4-odstotna (v aprilu 2021 2,2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 4,2-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta –0,5-odstotna). Mesečna rast cen je bila 2,1-odstotna.

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,6 %, cene storitev pa za 5 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 10 %, trajno blago za 8,2 % in poltrajno blago za 3,4 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU marca 2022 7,4-odstotna (mesec prej 5,9-odstotna) in v državah članicah EU 7,8-odstotna (mesec prej 6,2-odstotna). Najnižja je bila na Malti (4,5-odstotna), najvišja v Litvi (15,6-odstotna), v Sloveniji pa je bila 6-odstotna.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 29. 4. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nominalno višja, realno pa nižja od plače za prejšnji mesec

STATISTIKA

25.04.2022 V primerjavi s plačo za januar je bila povprečna bruto plača za februar nominalno višja za 0,2 %, realno pa nižja za 1,2 %.

Bruto: 1.927,08 EUR, neto: 1.240,35 EUR

Povprečna bruto plača za februar 2022 je znašala 1.927,08 EUR; od plače za prejšnji mesec je bila nominalno višja za 0,2 %, realno pa nižja za 1,2 %. Povprečna neto plača je znašala 1.240,35 EUR; od plače za prejšnji mesec je bila nominalno višja za 0,3 %, realno pa nižja za 1,1 %.

Povprečna plača višja le v zasebnem sektorju

Povprečna bruto plača za februar je bila v zasebnem sektorju višja (za 1,6 %), v javnem sektorju pa nižja (za 2,4 %) od plače za predhodni mesec. V institucionalnem sektorju država, ki je del javnega sektorja, je bila nižja za 3,0 %.

Najvišja v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih

V primerjavi s plačo za januar se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v predelovalnih dejavnostih (za 5,2 %), najbolj pa se je znižala v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 6,2 %). Najvišja je bila v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (2.636,87 EUR).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	II 2022	Ø I-II 2022	Ø XII 2021-II 2022	II 2022 I 2022	II 2022 II 2021	Ø I-II 2022 Ø I-II 2021
	EUR			indeks

Bruto	1.927,08	1.925,50	1.971,72	100,2	99,0	98,2
Javni sektor	2.160,85	2.187,43	2.237,24	97,6	91,6	90,3
od tega sektor država	2.194,61	2.228,99	2.265,23	97,0	89,2	87,9
Zasebni sektor	1.822,21	1.807,85	1.852,32	101,6	104,2	103,8
Neto	1.240,35	1.238,34	1.271,18	100,3	98,9	98,2
Javni sektor	1.383,63	1.398,49	1.430,23	97,9	92,2	91,2
od tega sektor država	1.403,75	1.423,02	1.444,75	97,3	90,0	89,0
Zasebni sektor	1.176,07	1.166,41	1.199,66	101,7	103,5	103,1

Vir: SURS, 22. 4. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V marcu 2022 so bile življenjske potrebščine na letni ravni dražje za 5,4 %, na mesečni cenejše za 1,1 %

STATISTIKA

31.03.2022 Na zvišanje cen so na letni ravni najbolj vplivale podražitve naftnih derivatov. Bencin se je podražil za 30,3 %, dizelsko gorivo za 29,5 % in tekoča goriva za 12,1 %. Na mesečno deflacijo je imela največji vpliv pocenitev električne energije za 38,9 %.

Inflacija na letni ravni nižja kot pretekli mesec

V enem letu so se cene v povprečju zvišale za 5,4 % (v februarju 2022 je bila letna inflacija 6,9-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast je bila 3,5-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta −0,6-odstotna).

Cene blaga so se zvišale za 6,7 %, cene storitev pa za 2,8 %. Trajno blago je bilo dražje za 8,8 %, blago dnevne porabe za 6,7 % in poltrajno blago za 4,4 %.

Največji vpliv (1,3 odstotne točke) so imele višje cene naftnih derivatov (bencin se je podražil za 30,3 %, dizelsko gorivo za 29,5 % in tekoča goriva za 12,1 %). Dražja hrana (za 6,9 %) je prispevala 1 odstotno točko vpliva. Izdelki in storitve iz skupine stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj so se v povprečju podražili za 8,5 %, kar se je pretvorilo v 0,6 odstotne točke vpliva. Po 0,4 odstotne točke vpliva so prispevale podražitve toplotne energije (za 51,9 %), novih avtomobilov (za 9,9 %), gostinskih storitev (za 7 %) in oblačil (za 6,9 %).

Električna energija pa je bila v povprečju za 29,8 % cenejša. Inflacijo je ublažila za 1 odstotno točko.

Mesečna deflacija povezana zlasti s cenejšo električno energijo

Na marčevsko deflacijo so najbolj vplivale nižje cene električne energije, ki so k deflaciji prispevale –1,6 odstotne točke. Na podlagi Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov se je zaradi začasne oprostitve plačila določenih prispevkov električna energija pocenila za 38,9 %. Vpliv pocenitve počitniških paketov (za 16,1 %) je bil –0,5 odstotne točke, mobilne telefonije (za 3 %) pa –0,1 odstotne točke.

Podražili so se naftni derivati (dizelsko gorivo za 8,6 %, bencin za 8,1 % in tekoča goriva za 7,9 %) in deflacijo ublažili za 0,4 odstotne točke. Dražja oblačila (za 3,5 %) so imela 0,2 odstotne točke vpliva. Po 0,1 odstotne točke vpliva so imeli dražji izdelki in storitve iz skupine stanovanjska in gospodinjska oprema ter tekoče vzdrževanje stanovanj (za 0,7 %) ter dražja hrana (za 0,4 %). Preostale podražitve so deflacijo ublažile za 0,3 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6-odstotna (v marcu 2021 0,1-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 3,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta –0,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,4-odstotna.

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 7,2 %, cene storitev pa za 3,5 %. Trajno blago je bilo dražje za 8,2 %, blago dnevne porabe za 7,6 % in poltrajno blago za 4,9 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU februarja 2022 5,9-odstotna (mesec prej 5,1-odstotna) in v državah članicah EU 6,2-odstotna (mesec prej 5,6-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (4,2-odstotna), najvišja v Litvi (14-odstotna), v Sloveniji pa je bila 7-odstotna.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 31. 3. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Obe temeljni obrestni meri sta se v aprilu znižali

STATISTIKA

31.03.2022 Mesečna temeljna obrestna mera v aprilu 2022 0,4-odstotna, letna temeljna obrestna mera 4,98-odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, april 2022

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,4 %
- Letna temeljna obrestna mera > 4,98 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 3. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača za januar nižja od plače za prejšnji mesec

STATISTIKA

22.03.2022 V primerjavi s plačo za december 2021 je bila povprečna bruto plača za januar 2022 nižja, nominalno za 6,8 % oz. realno za 7,2 %. Tako občutno znižanje je bilo predvsem posledica manjšega obsega izrednih izplačil.

Bruto: 1.923,92 EUR, neto: 1.236,33 EUR

Povprečna bruto plača za januar 2022 je znašala 1.923,92 EUR; od plače za prejšnji mesec je bila nižja, in sicer nominalno za 6,8 % oz. realno za 7,2 %. Tudi povprečna neto plača je bila nižja od plače za prejšnji mesec (nominalno za 7,5 %, realno pa za 7,9 %); znašala je 1.236,33 EUR.

Povprečna plača nižja v obeh sektorjih, zasebnem in javnem

V primerjavi s plačo za prejšnji mesec se je povprečna bruto plača za januar 2022 znižala v obeh sektorjih – v zasebnem sektorju za 7,6 %, v javnem sektorju pa za 5,2 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 3,2 %).

Povprečna plača najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

Pregled po dejavnostih pokaže, da je bila povprečna bruto plača v primerjavi s plačo za prejšnji mesec v vseh dejavnostih nižja; znižanje je bilo najbolj izrazito v dejavnosti rudarstvo (za 30,3 %, predvsem zato, ker ni bilo izrednih izplačil), najmanjše pa v dejavnosti izobraževanje (za 1,5 %).

Povprečna bruto plača je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.731,90 EUR).

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	I 2022	Ø XI 2021-I 2022	I 2022 XII 2021	I 2022 I 2021
	EUR		indeks

Bruto	1.923,92	2.024,20	93,2	97,3
Javni sektor	2.214,07	2.284,52	94,8	89,2
od tega sektor država	2.263,46	2.277,39	96,8	86,7
Zasebni sektor	1.793,43	1.906,87	92,4	103,4
Neto	1.236,33	1.312,38	92,5	97,4
Javni sektor	1.413,38	1.464,94	94,6	90,2
od tega sektor država	1.442,34	1.453,84	96,9	87,9
Zasebni sektor	1.156,71	1.243,62	91,4	102,7

Vir: SURS, 22. 3. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Bruto domači proizvod se je v 4. četrtletju 2021 povečal za 10,4 odstotka

STATISTIKA

28.02.2022 Po zmanjšanju BDP v letu 2020 je bilo leto 2021 za slovensko gospodarstvo leto okrevanja. Bruto domači proizvod (BDP) se je povečal na četrtletni in letni ravni.

Visoka gospodarska rast v zadnjem četrtletju 2021 posledica večjega domačega povpraševanja

V zadnjem četrtletju 2021 se je domača potrošnja, v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta, povečala za 13,9 %. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev. Povečala se je za 22,9 %. Višje so bile tudi investicije v osnovna sredstva (za 11,0 %), na to povečanje so najbolj vplivale investicije v stroje in opremo (za 21,9 %).

Že tretje četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz; uvoz za 16,8 %, izvoz pa za 12,1 %; Zaradi višje rasti uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP tudi tokrat negativen (za 2,3 odstotne točke).

V 2021 slovensko gospodarstvo okrevalo, po prvi oceni 8,1-odstotna rast BDP

Po zmanjšanju BDP v letu 2020 (za 4,2 %) je bilo leto 2021 za slovensko gospodarstvo leto okrevanja. Po prvi oceni se je BDP realno zvišal za 8,1 %, nominalno pa za 10,9 %. BDP v tekočih cenah je znašal 52.020 milijonov evrov.

Na razmeroma visoko gospodarsko rast je pomembno vplivalo domače povpraševanje. Domača potrošnja se je na letni ravni povečala za 10,8 % (po 4,6-odstotnem zmanjšanju v 2020). Končna potrošnja je imela pri tem večji vpliv od bruto investicij.

Povečalo se je tudi zunanje povpraševanje. Izvoz je bil večji za 13,2 %, uvoz pa za 17,4 %. Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v večini leta 2021 se je zmanjšal zunanjetrgovinski presežek, in sicer na 2.764 milijonov evrov (leto prej 4.328 milijonov evrov).

Skupna zaposlenost je znašala 1.054.000 oseb; na letni ravni se je povečala za 14.600 oseb ali za 1,4 odstotka. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (v vsaki od teh dejavnosti približno 3.000 oseb).

Od naslednjega četrtletja naprej skrajšujemo rok prve objave podatkov o četrtletnem BDP. Podatki za prvo četrtletje 2022 bodo tako na voljo 16. 5. 2022, podrobnejši podatki v podatkovni bazi SiStat pa 18. 5. 2022.

Povezava do celotne novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 28. 2.2. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna rast drobnoprodajnih cen 6,9-odstotna, mesečna pa 1,4-odstotna

STATISTIKA

28.02.2022 V februarju 2022 smo imeli na letni ravni 6,9-odstotno, na mesečni ravni pa 1,4-odstotno inflacijo. V enem letu se je blago podražilo za 8,5 %, storitve pa za 3,7 %.

Letna rast drobnoprodajnih cen 6,9-odstotna

Na letni ravni so se cene v povprečju zvišale za 6,9 % (v istem mesecu prejšnjega leta smo zaznali 1-odstotno znižanje). Povprečna 12-mesečna rast je bila 3,1-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta −0,5-odstotna).

Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 8,5 %, cene storitev pa za 3,7 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 9,5 %, trajno blago za 8,5 % in poltrajno blago za 4,9 %.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 1,3 odstotne točke, prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv (za 19,6 %); električna energija se je podražila za 15 %, plin za 25,6 %, tekoča goriva za 10,3 %, trda goriva za 11,6 % in toplotna energija za 52,1 %. 26,6-odstotno zvišanje cen goriv in maziv za osebna vozila je inflacijo dodatno zvišalo za 1 odstotno točko. Prav toliko, 1 odstotno točko, je k letni inflaciji prispevala tudi dražja hrana (za 6,4 %).

Na drugi strani so inflacijo za 0,2 odstotne točke blažile nižje cene izdelkov in storitev iz skupine komunikacije (za 3,6 %).

Februar v znamenju podražitev hrane, elektrike in počitniških paketov

Februarja smo zaznali 1,4-odstotno mesečno rast cen (prejšnji mesec 0,4-odstotno). Inflacijo so najbolj, vsak za 0,3 odstotne točke, zvišali dražja hrana (za 2,1 %), električna energija (za 8,4 %) in počitniški paketi (za 10,4 %). Višje cene oblačil (za 2,5 %), gospodinjskega pohištva (za 1,9 %) in bencina (za 3,5 %) so k inflaciji dodale vsaka po 0,1 odstotne točke. Vse preostale februarske podražitve so prispevale nadaljnje 0,5 odstotne točke.

Inflacijo so, vsak po 0,1 odstotne točke, blažili cenejša obutev (za 2,7 %), zemeljski in mestni plin (za 6,7 %) ter izdelki in storitve iz skupine zdravstvo (za 1,1 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 7-odstotna (v prejšnjem februarju −1,1-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 3,3-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta –0,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 1,1-odstotna.

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,7 %, cene storitev pa za 3,7 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 9,9 %, trajno blago za 8 %, in poltrajno blago za 5 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU januarja 2022 5,1-odstotna (mesec prej 5-odstotna) in v državah članicah EU 5,6-odstotna (mesec prej 5,3-odstotna). Najnižja je bila v Franciji (3,3-odstotna), najvišja v Litvi (12,3-odstotna), v Sloveniji pa je bila 6-odstotna.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 28. 2. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Obe temeljni obrestni meri sta se v marcu zvišali

STATISTIKA

28.02.2022
Mesečna temeljna obrestna mera v marcu 2022 0,6-odstotna, letna temeljna obrestna mera 7,30-odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, marec 2022

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,6 %
- Letna temeljna obrestna mera > 7,30 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 28. 2. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača nižja od plače za prejšnji mesec

STATISTIKA

15.02.2022 Povprečna bruto plača za december 2021 je znašala 2.064,12 EUR; od plače za november 2021 je bila nominalno in realno nižja za 1,0 %. Povprečna (mesečna) bruto plača za leto 2021 pa je znašala 1.969,59 EUR in je bila nominalno za 6,1 % višja od plače za leto 2020.

Povprečna plača za december 2021 nižja od plače za november 2021 le v zasebnem sektorju

Povprečna bruto plača za december 2021 je znašala 2.064,12 EUR; od plače za november 2021 je bila (nominalno in realno) nižja za 1,0 %. Povprečna neto plača pa je znašala 1.336,82 EUR in je bila za 2,0 % nižja od plače za november 2021.

V zasebnem sektorju se je povprečna bruto plača znižala za 2,2 % (predvsem zaradi nižjega zneska izplačanih izrednih izplačil, tj. 13. plač in božičnic), v javnem sektorju pa se je zvišala za 1,5 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 4,8 %).

Višja povprečna (mesečna) plača za leto 2021 v javnem in zasebnem sektorju

Povprečna bruto plača za 2021 je znašala 1.969,59 EUR; od plače za 2020 je bila višja (nominalno za 6,1 %, realno pa za 4,1 %). Tudi povprečna neto plača za 2021 se je zvišala v primerjavi s plačo za 2020 (nominalno za 5,1 % oz. realno za 3,1 %); znašala je 1.270,30 EUR.

Povprečna bruto plača za 2021 je bila v obeh sektorjih višja od plače za 2020: v zasebnem sektorju za 6,1 %, v javnem sektorju pa za 6,5 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 7,0 %).

Medletna nominalna rast povprečne (mesečne) plače za leto 2021 najvišja v zadnjih petih letih

Pregled podatkov za obdobje zadnjih petih let pokaže, da so se stopnje nominalne rasti povprečne bruto plače (glede na predhodno leto) v celotnem obdobju zviševale (medletna rast je v 2017 znašala 2,7 %, v 2021 pa 6,1 %). Realno pa so se povprečne bruto plače v tem obdobju (medletno) najbolj zvišale v 2020 (za 5,9 %), ker je bila povprečna letna stopnja inflacije v 2020 nižja kot v 2021.

Stopnje rasti povprečne mesečne bruto plače, Slovenija, letno povprečje / letno povprečje prejšnjega leta

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	XII 2021	Ø I-XII 2021	Ø X-XII 2021	XII 2021 XI 2021	XII 2021 XII 2020	Ø I-XII 2021 Ø I-XII 2020
	EUR			indeks

Bruto	2.064,12	1.969,59	2.011,70	99,0	102,1	106,1
Javni sektor	2.336,59	2.353,29	2.274,91	101,5	93,7	106,5
od tega sektor država	2.337,62	2.412,43	2.262,99	104,8	91,8	107,0
Zasebni sektor	1.941,32	1.792,30	1.892,86	97,8	107,8	106,1
Neto	1.336,82	1.270,30	1.306,39	98,0	101,7	105,1
Javni sektor	1.493,53	1.499,07	1.460,64	100,4	94,4	105,6
od tega sektor država	1.488,17	1.531,56	1.447,47	104,0	92,7	106,2
Zasebni sektor	1.266,19	1.164,60	1.236,74	96,8	106,5	105,0

Vir: SURS, 15. 2. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V januarju 2022 inflacija tako na letni kot na mesečni ravni

STATISTIKA

07.02.2022 Drobnoprodajne cene so se v januarju 2022 zvišale za 5,8 % na letni in za 0,4 % na mesečni ravni. K letni inflaciji so največ prispevali dražja goriva in energija, k mesečni pa dražja hrana ter zemeljski in mestni plin.

Letna inflacija 5,8-odstotna

Na letni ravni smo imeli 5,8-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta −0,7-odstotno). Povprečna 12-mesečna rast je bila 2,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta −0,3-odstotna).

Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 7,1 %, cene storitev pa za 3,1 %. Trajno blago je bilo dražje za 8,2 %, blago dnevne porabe za 8,0 % in poltrajno blago za 2,7 %.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih derivatov: tekoča goriva so se podražila za 11,9 %, goriva in maziva za osebna vozila za 29,6 %. Za 1 odstotno točko so inflacijo zvišale podražitve električne energije, plina in drugih goriv (za 15,4 %). Z 0,8 odstotne točke so na letno inflacijo vplivale tudi višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4,6 %).

Na drugi strani je letno inflacijo za 0,2 odstotne točke blažila pocenitev izdelkov in storitev iz skupine komunikacije (za 4,4 %).

Mesečna rast cen 0,4-odstotna

K 0,4-odstotni mesečni rasti cen so največ, 0,2 odstotne točke, prispevali dražji zemeljski in mestni plin (za 26,3 %), zdravstveno zavarovanje (za 14,7 %) in hrana (za 1,5 %). Po 0,1 odstotne točke so k mesečni inflaciji prispevale še višje cene elektrike (za 3,6 %), gospodinjskega pohištva (za 2,6 %), zdravstva (za 1,7 %), goriv in maziv za osebne avtomobile (za 1,5 %), avtomobilov (za 1,1 %), gostinskih storitev (za 1,0 %) in preostale podražitve v januarju.

Ob začetku sezonskih razprodaj so se oblačila in obutev pocenili za 10,2 % in mesečno inflacijo ublažili za 0,7 odstotne točke. Cenejši kot v prejšnjem mesecu so bili tudi toplotna energija (za 9,8 %) in počitniški paketi (za 4,4 %); ti skupini sta mesečno rast cen znižali vsaka za 0,1 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,0-odstotna (v januarju 2021 −0,9-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,6-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta –0,5-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,6-odstotna.

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 7,3 %, cene storitev pa za 3,5 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,5 %, trajno blago za 7,7 % in poltrajno blago za 2,4 %.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU decembra 2021 5,0-odstotna (mesec prej 4,9-odstotna) in v državah članicah EU 5,3-odstotna (mesec prej 5,2-odstotna). Najnižja je bila na Malti (2,6-odstotna), najvišja v Estoniji (12,0-odstotna), v Sloveniji pa je bila 5,1-odstotna.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Vir: SURS, 7. 2. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera v februarju 2022

STATISTIKA

31.01.2022
Mesečna temeljna obrestna mera v februarju 2022 je 0,4-odstona in ostaja enaka januarski, letna temeljna obrestna mera pa se je zvišala in je 5,34-odstotna.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, februar 2022

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,4 %
- Letna temeljna obrestna mera > 5,34 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 1. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača višja od plače za oktober 2021

STATISTIKA

25.01.2022 Povprečna bruto plača za november 2021 je znašala 2.084,38 EUR; od plače za oktober 2021 je bila višja, nominalno za 10,5 %, realno pa za 9,7 %.

Višja povprečna plača zaradi višjih izrednih izplačil

Povprečna bruto plača za november 2021 je znašala 2.084,38 EUR; od plače za oktober 2021 je bila višja, nominalno za 10,5 %, realno pa za 9,7 %. Povprečna neto plača za november 2021 pa je znašala 1.363,86 EUR in je bila od plače za oktober 2021 nominalno višja za 11,9 % (oz. realno za 11,1 %). Povprečna plača se je (glede na plačo za oktober 2021) občutno zvišala predvsem zaradi višjih izrednih izplačil (13. plač in božičnic).

Izredno izplačilo je s plačo za november 2021 prejelo 24,9 % od vseh zaposlenih oseb, ki so prejele plačo (ali za 3,4 odstotne točke več kot pri izplačilu plače za november 2020). Povprečni bruto znesek izrednega izplačila je znašal 796,88 EUR in je bil za 5,3 % višji kot pri izplačilu plače za november 2020.

Zvišanje povprečne plače opaznejše v zasebnem sektorju

Povprečna bruto plača je bila od plače za oktober 2021 višja v obeh sektorjih: v zasebnem sektorju za 13,4 %, v javnem sektorju pa za 5,4 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 0,5 %).

Povprečna plača najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro

Povprečna bruto plača je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (3.344,83 EUR); sledila je bruto plača v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.332,65 EUR).

Tudi zvišanje povprečne bruto plače (glede na plačo za oktober 2021) je bilo najopaznejše v teh dveh dejavnostih (v prvi za 26,5 %, v drugi pa za 26,1 %), in sicer predvsem zaradi večjega obsega izrednih izplačil.

Podrobneje razčlenjeni podatki o povprečnih mesečnih plačah za november 2021 so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	XI 2021	Ø I-XI 2021	Ø IX-XI 2021	XI 2021 X 2021	XI 2021 XI 2020	Ø I-XI 2021 Ø I-XI 2020
	EUR			indeks

Bruto	2.084,38	1.960,75	1.948,10	110,5	102,8	106,5
Javni sektor	2.302,63	2.354,82	2.207,28	105,4	95,9	107,8
od tega sektor država	2.231,04	2.419,28	2.204,97	100,5	91,5	108,6
Zasebni sektor	1.985,79	1.778,25	1.830,59	113,4	107,2	105,9
Neto	1.363,86	1.264,09	1.264,37	111,9	102,7	105,4
Javni sektor	1.487,71	1.499,57	1.419,87	106,2	96,9	106,8
od tega sektor država	1.430,98	1.535,54	1.414,93	100,5	92,6	107,5
Zasebni sektor	1.307,92	1.155,02	1.193,86	115,1	106,2	104,8

Vir: SURS, 24. 1. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Objava najvišje poročane maloprodajne cene nmb-95 – januar 2022

STATISTIKA

07.01.2022
MJU je objavil najvišjo poročano maloprodajno ceno neosvinčenega motornega bencina NMB-95 za obračun stroškov prevoza na delo in z delo ter kilometrine za uporabo lastnega vozila v službene namene , ki za mesec januar 2022 znaša 1,34301 eur/liter.

Referenčni podatek maloprodajne cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov (NMB-95) za Slovenijo (EUR/liter): najvišja poročana maloprodajna cena NMB-95 za posamezen mesec

Na podlagi metodologije iz 5. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji oz. relevantnih členov aneksov h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev (Uradni list RS, št. 88/21) in 5. člena > Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela ter o načinu obračuna kilometrine za uporabo lastnega vozila v službene namene za funkcionarje (Uradni list RS, št. 173/20) je v priloženi preglednici navedena najvišja poročana maloprodajna cena NMB-95 za posamezen mesec, datum objave na spletni strani MJU in mesec uporabe podatka (od 1. dne v mesecu) za obračun kilometrine.

najvišja poročana maloprodajna cena NMB-95 za	EUR/liter	datum objave na spletni strani MJU	mesec uporabe podatka za obračun kilometrine
december 2021	1,34301	5. 1. 2022	januar 2022

Vir: MJU, 5. 1. 2022

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna inflacija v 2021 4,9-odstotna, povprečna letna pa 1,9-odstotna

STATISTIKA

30.12.2021 Cene življenjskih potrebščin so se v enem letu zvišale za 4,9 %. Povprečna letna inflacija je bila 1,9-odstotna. Blago se je v enem letu podražilo za 6,7 %, storitve pa za 1,5 %. Na mesečni ravni se cene v povprečju niso spremenile.

Inflacija v 2021 4,9-odstotna

Letna rast cen je bila 4,9-odstotna (v letu 2020 –1,1-odstotna). Povprečna letna rast cen je bila 1,9-odstotna (v letu 2020 –0,1-odstotna).

Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 6,7 %, cene storitev pa za 1,5 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 7,2 %, trajno blago za 6,5 %, poltrajno blago pa za 4,8 %.

Letno inflacijo 2021 so najbolj višali dražji naftni derivati (dizelsko gorivo se je podražilo za 34,5 %, bencin za 31,8 %, tekoča goriva za 13,7 %) in jo zvišali za 1,3 odstotne točke. Hrana se je podražila za 4,0 % in letno inflacijo zvišala za 0,6 odstotne točke. 0,5 odstotne točke je k inflaciji prispevala podražitev toplotne energije (za 70,9 %). Po 0,4 odstotne točke so inflacijo zvišale podražitve storitev v restavracijah in hotelih (za 6,1 %), oblačil in obutve (za 5,9 %) ter stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (za 5,7 %). Po 0,3 odstotne točke so doprinesle višje cene novih avtomobilov (za 8,0 %) ter dražji izdelki in storitve v skupini rekreacija in kultura (za 3,4 %).

Cenejše storitve zasebnega zdravstvenega zavarovanja (za 12,7 %) ter telefona in telefaksa (za 3,9 %) so letno inflacijo nekoliko omilile, in sicer vsaka skupina za 0,2 odstotne točke.

Cene decembra v povprečju enake kot novembra

Cene življenjskih potrebščin se v decembru glede na november v povprečju niso spremenile.

Čeprav so cene v povprečju ostale nespremenjene, so se nekateri izdelki in storitve vseeno opazneje podražili oziroma pocenili. 0,3 odstotne točke je k inflaciji prispevala podražitev hrane (za 2,1 %), po 0,1 odstotne točke pa podražitve mednarodnih letov (za 43,3 %), toplotne energije (za 6,5 %), novih avtomobilov (za 1,5 %), električne energije (za 1,7 %) ter stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (za 0,7 %).

Cenejši kot v prejšnjem mesecu so bili naftni derivati (tekoča goriva za 9,9 %, bencin za 4,0 %, dizelsko gorivo za 3,7 %) in inflacijo ublažili za 0,3 odstotne točke. Pocenilo se je tudi zdravstveno zavarovanje (za 12,7 %) in inflacijo znižalo za 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k znižanju inflacije prispevali še cenejše zbiranje odpadkov (za 4,6 %), cenejši počitniški paketi (za 3,2 %) ter preostale pocenitve.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila decembra 2021 5,1-odstotna (decembra 2020 −1,2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,0-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta –0,3-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,1-odstotna.

Decembra 2021 so bile cene blaga na letni ravni v povprečju višje za 6,9 %, cene storitev pa za 1,6 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 7,8 %, trajno blago za 6,3 %, poltrajno blago pa za 4,3 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra 2021 4,9-odstotna (oktobra 2021 je bila 4,1-odstotna); v državah članicah EU je bila 5,2-odstotna (oktobra 2021 4,4-odstotna). Najnižja je bila na Malti (2,4-odstotna), najvišja pa v Litvi (9,3-odstotna); v Sloveniji je bila 4,9-odstotna.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 12. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera v januarju 2022 0,4-odstotna, letna temeljna obrestna mera 4,81-odstotna

STATISTIKA

30.12.2021
Obe temeljni obrestni meri sta v januarju ostali nespremenjeni.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, januar 2022

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,4 %
- Letna temeljna obrestna mera > 4,81 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 12. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača za oktober 2021 nominalno za 0,7 % višja od plače za september 2021

STATISTIKA

22.12.2021 Povprečna bruto plača za oktober 2021 je znašala 1.886,48 EUR; od plače za september 2021 je bila nominalno višja (za 0,7 %), realno pa nižja (za 0,2 %).

Povprečna plača nominalno višja, realno nižja

Povprečna plača za oktober 2021 je znašala 1.886,48 EUR bruto oz. 1.218,40 EUR neto; od plače za september 2021 je bila v bruto in neto znesku nominalno višja za 0,7 %, realno pa nižja za 0,2 %.

Povprečna plača višja le v javnem sektorju

Povprečna bruto plača je bila od plače za september 2021 višja le v javnem sektorju, in sicer za 2,4 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 2,6 %). V zasebnem sektorju je bila za 0,2 % nižja.

Povprečna plača najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro

Na ravni dejavnosti je bila povprečna bruto plača najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.643,57 EUR) ter v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.643,20 EUR).

Povprečna bruto plača se je v primerjavi s plačo za september 2021 najbolj zvišala v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 5,0 %), najbolj znižala pa v dejavnosti rudarstvo (za 3,5 %).

Podrobneje razčlenjeni podatki o povprečnih mesečnih plačah za oktober 2021 so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, oktober 2021

Vir: SURS, 22. 12. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna rast cen 4,6-odstotna, mesečna 0,7-odstotna

STATISTIKA

30.11.2021 Cene življenjskih potrebščin so se na letni ravni v povprečju zvišale za 4,6 %, na mesečni ravni pa za 0,7 %. Letno inflacijo so najbolj višale podražitve naftnih derivatov, mesečno pa višje cene pogonskih goriv ter oblačil in obutve.

V novembru na letni ravni 4,6-odstotna inflacija

Cene življenjskih potrebščin so se v novembru 2021 na letni ravni v povprečju zvišale za 4,6 % (v novembru 2020 je bila rast cen –0,9-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,2-odstotna).

Cene blaga so bile v povprečju višje za 6,2 %, cene storitev pa za 1,5 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 6,8 %, trajno blago za 5,8 %, poltrajno blago pa za 4,3 %.

Letno inflacijo so v novembru 2021 najbolj višali dražji naftni derivati (tekoča goriva so bila dražja za 33,4 %, dizelsko gorivo za 46,6 %, bencin pa za 41,5 %) in jo zvišali za 1,8 odstotne točke. Po 0,4 odstotne točke so prispevali še dražji toplotna energija (za 55,2 %), avtomobili (za 6,7 %), storitve v restavracijah in hotelih (za 6,2 %), oblačila in obutev (za 5,3 %) ter stanovanjska in gospodinjska oprema (za 5,0 %).

Na drugi strani so med pocenitvami najbolj izstopali cenejši izdelki in storitve iz skupine komunikacije (za 3,5 %); ti so letno inflacijo znižali za 0,2 odstotne točke.

Cene na mesečni ravni višje povprečno za 0,7 %

Cene življenjskih potrebščin so bile v novembru 2021 povprečno za 0,7 % višje kot v oktobru 2021.

Podražili so se predvsem pogonska goriva (dizel za 4,8 %, bencin za 3,8 %) ter oblačila in obutev (za 2,6 %) in k mesečni inflaciji prispevali po 0,2 odstotne točke. Izraziteje so se podražili še toplotna energija in stanovanjske najemnine (za 8,2 %), tobak (za 2,6 %), počitniški paketi (za 1,9 %), avtomobili (za 1,2 %) ter stanovanjska in gospodinjska oprema (za 0,8 %); naštete podražitve so k inflaciji prispevale po 0,1 odstotne točke.

Pocenitev v novembru ni bilo veliko. Še najbolj se je pocenila hrana, za 0,6 %, in mesečno inflacijo ublažila za 0,1 odstotne točke. Za 0,2 odstotne točke so jo ublažile še vse preostale novembrske pocenitve.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra 2021 4,9-odstotna (novembra 2020 -1,1-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,5-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,0-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna.

Novembra 2021 so bile cene blaga na letni ravni v povprečju višje za 6,7 %, cene storitev pa za 1,6 %. Med blagom je bilo blago dnevne porabe dražje za 7,6 %, trajno blago za 5,7 %, poltrajno blago pa za 3,9 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila oktobra 2021 4,1-odstotna (septembra 2021 je bila 3,4-odstotna); v državah članicah EU je bila 4,4-odstotna (septembra 2021 3,6-odstotna). Najnižja je bila na Malti (1,4-odstotna), najvišja pa v Litvi (8,2-odstotna); v Sloveniji je bila 3,5-odstotna.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 11. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Mesečna temeljna obrestna mera v decembru 2021 0,4-odstotna, letna temeljna obrestna mera 4,81-odstotna

STATISTIKA

30.11.2021 Obe temeljni obrestni meri sta se v decembru zvišali.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, december 2021

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,4 %
- Letna temeljna obrestna mera > 4,81 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 11. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača za september 2021 za 1,4 % nižja od plače za avgust 2021

STATISTIKA

22.11.2021 Povprečna bruto plača za september 2021 je znašala 1.872,92 evrov, od plače za avgust 2021 je bila nižja, nominalno za 1,4 %, realno pa za 1,3 %.

Povprečna plača za september 2021 nižja od plače za avgust 2021

Povprečna plača za september 2021 je znašala 1.872,92 EUR bruto oz. 1.210,46 EUR neto; od plače za avgust 2021 je bila v bruto in neto znesku nižja za enak odstotek, in sicer nominalno za 1,4 %, realno pa za 1,3 %.

Povprečna plača za september 2021 nižja od plače za avgust 2021 v obeh sektorjih, javnem in zasebnem

Povprečna (bruto in neto) plača za september 2021 se je v primerjavi s plačo za avgust 2021 znižala v obeh sektorjih, v javnem sektorju za 2,1 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 1,6 %), v zasebnem sektorju pa za 1,1 %.

Povprečna plača za september 2021 najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih

Povprečna bruto plača za september 2021 je bila najvišja finančnih in zavarovalniških dejavnostih; znašala je 2.668,52 EUR. V teh dejavnostih se je povprečna plača za september 2021 (v primerjavi s plačo za avgust 2021) tudi najbolj zvišala (za 3,8 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil).

Povprečna plača za september 2021 pa se je (v primerjavi s plačo za avgust 2021) najbolj znižala v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 10,8 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil).

Podrobneje razčlenjeni podatki o povprečnih mesečnih plačah za september 2021 so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, september 2021

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	IX 2021	Ø I-IX 2021	Ø VII-IX 2021	IX 2021 VIII 2021	IX 2021 IX 2020	Ø I-IX 2021 Ø I-IX 2020
	EUR			indeks

Bruto	1.872,92	1.955,08	1.904,62	98,6	104,1	107,2
Javni sektor	2.133,68	2.379,73	2.218,59	97,9	101,0	110,1
od tega sektor država	2.163,61	2.462,64	2.263,21	98,4	100,4	111,7
Zasebni sektor	1.753,94	1.757,30	1.761,52	98,9	106,2	105,7
Neto	1.210,46	1.257,87	1.229,43	98,6	103,5	106,0
Javni sektor	1.371,21	1.512,03	1.421,25	97,9	100,7	108,7
od tega sektor država	1.390,57	1.559,82	1.448,49	98,4	100,2	110,2
Zasebni sektor	1.137,11	1.139,50	1.142,00	98,9	105,4	104,5

Vir: SURS, 22. 11. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Hitro rastoča podjetja v obdobju 2016-2020

STATISTIKA

29.10.2021 AJPES je iz javno objavljenih letnih poročil gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, v skladu z metodologijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, tudi letos pripravil seznam hitro rastočih podjetij za obdobje 2016-2020.

Število vključenih podjetij: 119.453

Število hitro rastočih podjetij: 6.930

Število podjetij, ki so prvič uvrščena na seznam: 1.359

Število podjetij, ki ohranjajo hitro rast iz preteklih let: 67

Hitro rastoča podjetja predstavljajo 5,8 % vseh podjetij, zaposlujejo 23,8 % vseh delavcev v državi (129.810) in so dosegla 26.647 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.

Več podatkov najdete v dokumentih:

Vir: AJPES, 29.10. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene življenjskih potrebščin v oktobru 2021 višje: na letni ravni za 3 %, na mesečni ravni za 0,9 %

STATISTIKA

29.10.2021 K inflaciji na letni ravni so največ prispevale višje cene naftnih derivatov, k inflaciji na mesečni ravni pa višje cene oblačil in obutve.

Cene v enem letu v povprečju višje za 3 %

Cene življenjskih potrebščin so se v oktobru 2021 na letni ravni v povprečju zvišale za 3 % (v oktobru 2020 je bila rast cen negativna, –0,1-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,4-odstotna).

Cene blaga so bile v povprečju višje za 4,1 %, cene storitev pa za 1,1 %. Cene blaga dnevne porabe in trajnega blaga so bile višje za 5,3 oz. 4,6 %, cene poltrajnega blaga pa so bile za 0,8 % nižje.

K letni inflaciji so v oktobru 2021 prispevali največ, 1,6 odstotne točke, dražji naftni derivati (dizelsko gorivo se je podražilo za 39,8 %, tekoča goriva za 39 %, bencin pa za 31,7 %). Letno inflacijo so za 0,3 odstotne točke zvišale podražitve toplotne energije (za 44,1 %), gostinskih storitev (za 5,9 %) in avtomobilov (za 5,6 %).

Počitniški paketi so se v enem letu v povprečju pocenili za 5,6 %, storitve iz skupine komunikacij pa za 3,5 %. Vsaka izmed omenjenih skupin je inflacijo ublažila za 0,2 odstotne točke.

Mesečna inflacija 0,9-odstotna

Cene življenjskih potrebščin so bile v oktobru 2021 na mesečni ravni v povprečju za 0,9 % višje kot v mesecu prej.

Na mesečno inflacijo je najmočneje vplivala (0,5 odstotne točke) sezonska menjava kolekcij oblačil in obutve, saj so se cene v tej skupini v enem mesecu v povprečju zvišale za 7,3 %. 0,3 odstotne točke vrednosti je dodala podražitev naftnih derivatov. Tekoča goriva so se podražila za 7,7 %, dizelsko gorivo za 7,5 %, bencin pa za 3,9 %. Podražitve v naslednjih skupinah so prispevale po 0,1 odstotne točke: toplotna energija (za 12,1 %) sveže ali ohlajeno sadje (za 7,2 %), plin (za 5,3 %) in novi avtomobili (za 2,7 %). Preostale oktobrske podražitve so k višini inflacije prispevale še dodatne 0,2 odstotne točke.

Na drugi strani so mesečno rast cen za 0,2 odstotne točke znižale nižje cene počitniških paketov (za 7 %) in po 0,1 odstotne točke še nižje cene najema garaž, parkirišč in osebnih vozil (za 13,4 %), mesa (za 2 %) ter telefonskih in telefaksnih storitev (za 1,3 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila oktobra 2021 3,5-odstotna (oktobra 2020 −0,5-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,2-odstotna). Mesečna rast cen je bila 1,1-odstotna.

Oktobra 2021 so bile cene blaga na letni ravni v povprečju višje za 4,5 %, cene storitev pa za 1,5 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 6 %, trajno blago za 4,5 %, poltrajno blago pa se je za 0,7 % pocenilo.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 2021 3,4-odstotna (avgusta 2021 je bila 3-odstotna); v državah članicah EU je bila 3,6-odstotna (avgusta 2021 3,2-odstotna). Najnižja je bila na Malti (0,7-odstotna), najvišja pa v Estoniji in Litvi (6,4-odstotna); v Sloveniji je bila 2,7-odstotna.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 29. 10. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V novembru 2021 mesečna temeljna obrestna mera 0,2 %, letna temeljna obrestna mera 2,46 %

STATISTIKA

29.10.2021
Mesečna temeljna obrestna mera novembra 2021 ostaja 0,2 %, medtem ko se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 2,46 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, november 2021

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,46 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 29. 10. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za avgust 2021 za 2,1 % nižja od plače za julij 2021

STATISTIKA

22.10.2021 Povprečna bruto plača za avgust 2021 je znašala 1.900,43 EUR; od plače za julij 2021 je bila nižja, nominalno za 2,1 %, realno pa za 2,2 %. Najvišja je bila v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro.

Povprečna plača za avgust 2021 nižja od plače za julij 2021

Povprečna bruto plača za avgust 2021 je znašala 1.900,43 EUR in je bila nominalno za 2,1 %, realno pa za 2,2 % nižja od bruto plače za julij 2021. Povprečna neto plača za avgust 2021 pa je znašala 1.228,05 EUR in je bila nominalno za 1,7 %, realno pa za 1,8 % nižja od neto plače za julij 2021.

Povprečna plača za avgust 2021 nižja od plače za julij 2021 le v javnem sektorju

Povprečna bruto plača za avgust 2021 se je v primerjavi s plačo za julij 2021 znižala le v javnem sektorju, in sicer za 7,0 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 9,4 %), medtem ko je bila v zasebnem sektorju za 0,9 % višja.

Povprečna plača za avgust 2021 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro

Na ravni dejavnosti je bila povprečna bruto plača za avgust 2021 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.864,67 EUR). V tej dejavnosti se je povprečna bruto plača za avgust 2021 (v primerjavi s plačo za julij 2021) tudi najbolj zvišala (za 8,5 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil).

Po drugi strani pa se je povprečna bruto plača za avgust 2021 (v primerjavi s plačo za julij 2021) najbolj znižala v dejavnosti izobraževanje (za 16,0 %).

Povprečna plača za avgust 2021 višja od slovenskega povprečja v osrednjeslovenski statistični regiji in v statistični regiji jugovzhodna Slovenija

Povprečna bruto plača za avgust 2021 je bila višja od slovenskega povprečja v osrednjeslovenski statistični regiji (za 9,6 %) in v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (za 9,1 %). Najnižjo povprečno bruto plačo za avgust 2021 pa so imeli v primorsko-notranjski statistični regiji (znašala je 1.670,04 EUR in je bila za 12,1 % nižja od slovenskega povprečja).

Podrobneje razčlenjeni podatki o povprečnih mesečnih plačah za avgust 2021 so na voljo v podatkovni bazi SiStat.

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, avgust 2021

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	VIII 2021	Ø I-VIII 2021	Ø VI-VIII 2021	VIII 2021 VII 2021	VIII 2021 VIII 2020	Ø I-VIII 2021 Ø I-VIII 2020
	EUR			indeks

Bruto	1.900,43	1.965,66	1.930,98	97,9	104,8	107,6
Javni sektor	2.179,55	2.410,94	2.299,62	93,0	103,4	111,2
od tega sektor država	2.199,48	2.500,37	2.360,41	90,6	102,9	113,1
Zasebni sektor	1.773,48	1.757,74	1.762,13	100,9	106,0	105,6
Neto	1.228,05	1.263,98	1.244,68	98,3	104,3	106,3
Javni sektor	1.400,71	1.529,89	1.467,98	93,9	103,0	109,7
od tega sektor država	1.413,21	1.581,17	1.504,12	91,6	102,5	111,5
Zasebni sektor	1.149,52	1.139,80	1.142,40	100,9	105,3	104,4

Vir: SURS, 22. 10. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene življenjskih potrebščin v septembru 2021 na letni ravni za 2,4 % višje, na mesečni ravni za 0,1 % nižje

STATISTIKA

30.09.2021 Cene življenjskih potrebščin so se v septembru 2021 na letni ravni v povprečju za 2,4 % zvišale, na mesečni pa za 0,1 % znižale. K letni inflaciji so največ prispevale višje cene naftnih derivatov, k mesečni deflaciji pa nižje cene počitniških paketov.

Cene v enem letu v povprečju višje za 2,4 %

Cene življenjskih potrebščin so se v septembru 2021 na letni ravni v povprečju zvišale za 2,4 % (v septembru 2020 je bila rast cen negativna, –0,3-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,5-odstotna).

Cene blaga so bile v povprečju višje za 3,1 %, cene storitev pa za 1,2 %. Cene blaga dnevne porabe in trajnega blaga so bile višje za 4,2 oz. 2,9 %, cene poltrajnega blaga pa so bile za 0,6 % nižje.

K letni inflaciji so v septembru 2021 prispevali največ, 1,2 odstotne točke, dražji naftni derivati; dizelsko gorivo se je podražilo za 30,7 %, bencin za 26,5 %, tekoča goriva pa za 26,4 %. V povprečju višje kot pred letom dni so bile tudi cene gostinskih storitev (za 5,8 %) in letno inflacijo zvišale za 0,3 odstotne točke.

Letno inflacijo so nižale nižje cene počitniških paketov (bili so za 6,2 % cenejši kot v prejšnjem septembru) in jo znižale za 0,3 odstotne točke. Za 0,2 odstotne točke so jo znižale še nižje cene sadja (za 8,6 %).

Mesečna inflacija –0,1-odstotna

Cene življenjskih potrebščin so bile v septembru 2021 na mesečni ravni v povprečju za 0,1 % nižje.

Ob koncu glavne turistične sezone so se pocenili počitniški paketi (za 15,7 %), kar je mesečno inflacijo znižalo za 0,6 odstotne točke; dodatno znižanje, za 0,1 odstotne točke, so prispevale še nižje cene nastanitvenih storitev (za 4,9 %) in druge septembrske pocenitve.

Na drugi strani so mesečno rast cen višale višje cene obleke in obutve (in jo zvišale za 0,3 odstotne točke). Ob sezonski menjavi kolekcije so se oblačila podražila za 5,3 %, obutev pa za 2,6 %. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene toplotne energije (za 9,5 %), gostinskih storitev (za 2,2 %), prevoznih sredstev (za 0,9 %) in hrane (za 0,8 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 2021 2,7-odstotna (septembra 2020 −0,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,7-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,4-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna.

Septembra 2021 so bile cene blaga na letni ravni v povprečju višje za 3,6 %, cene storitev pa za 1,2 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 4,8 %, trajno blago za 3,1 %, poltrajno blago pa se je za 0,4 % pocenilo.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila avgusta 2021 3,0-odstotna (julija 2021 je bila 2,2-odstotna); v državah članicah EU je bila 3,2-odstotna (julija 2021 2,5-odstotna). Najnižja je bila na Malti (0,4-odstotna), najvišja pa v Estoniji, Litvi in na Poljskem (5,0-odstotna); v Sloveniji je bila 2,1-odstotna.

Tabela v podatkovni bazi SiStat z najnovejšimi podatki

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 9. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V oktobru 2021 mesečna temeljna obrestna mera 0,2%, letna temeljna obrestna mera 2,38 %

STATISTIKA

30.09.2021
Mesečna temeljna obrestna mera oktobra 2021 ostaja 0,2 %, medtem ko se je letna temeljna obrestna mera znižala na 2,38 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, oktober 2021

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,38 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 9. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

BDP v letu 2020 za 4,2 % manjši kot v letu prej

STATISTIKA

01.09.2021 Bruto domači proizvod je v letu 2020 po redni reviziji letnih ocen znašal 46.918 milijonov EUR. V primerjavi z letom prej je bil v tekočih cenah manjši za 3,1 %, realno pa za 4,2 %. Revidirani so bili tudi podatki za leta od 2017 naprej.

Obseg BDP v letu 2020 za 4,2 % manjši kot v letu 2019

Po oceni bruto domačega proizvoda za leto 2020, pripravljeni na podlagi prvih letnih podatkovnih virov, je BDP v 2020 znašal 46.918 milijonov EUR. To je nominalno za 3,1 % manj kot v letu 2019, v obsegu oz. z izločenim vplivom cenovnih sprememb pa za 4,2 % manj kot v predhodnem letu.
Posledice pandemije so na večino proizvodnih dejavnosti vplivale negativno. 4,2-odstotno realno zmanjšanje BDP je bilo v letu 2020 v največji meri posledica upada v dejavnostih gostinstvo (prispevek −0,9 odstotne točke), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (−0,6 odstotne točke), predelovalnih dejavnostih (−0,6 odstotne točke) ter v dejavnosti promet in skladiščenje (−0,6 odstotne točke).

Domača poraba manjša, saldo menjave s tujino pozitiven

Domača končna potrošnja se je v letu 2020 realno zmanjšala za 3,8 %, pri čemer se je končna potrošnja gospodinjstev zmanjšala za 6,6 %, končna potrošnja sektorja država pa se je povečala za 4,2 %. Bruto investicije so se realno zmanjšale za 7,3 %, pri čemer so se bruto investicije v osnovna sredstva realno zmanjšale za 8,2 %. Zaloge so se tudi v letu 2020 povečale, in sicer za 519 milijonov EUR, kar je predstavljalo 1,1 % BDP. Izvoz blaga in storitev se je realno zmanjšal za 8,7 %, uvoz pa za 9,6 %, pri čemer je bil padec tako pri izvozu kot pri uvozu večji pri storitvah kot pri blagu. Saldo zunanje menjave je ostal pozitiven in je znašal 4.328 milijonov EUR ali 9,2 % BDP.

Subvencije in sredstva za zaposlene večja

V dohodkovni razčlenitvi bruto domačega proizvoda v letu 2020 so se glede na leto 2019 zmanjšali davki na proizvodnjo, za 677 milijonov EUR (nominalno za −10,1 %). Sredstva za zaposlene so bila večja za 639 milijonov EUR (+2,6 %), kljub manjši gospodarski aktivnosti niso upadla. To je bilo omogočeno s povečanjem subvencij; te so se v letu 2020 povečale za 1.526 milijonov EUR (+241,9 %). Zato se je povečal dolg sektorja država; več informacij o tem je v objavah podatkov o primanjkljaju in dolgu sektorja država.
V dohodkovni strukturi bruto domačega proizvoda za leto 2020 so sredstva za zaposlene znašala 53,8 % BDP (v letu 2019 50,8 %), davki na proizvodnjo 12,8 % (v letu 2019 13,8 %), subvencije 4,6 % (v letu 2019 1,3 %), potrošnja stalnega kapitala 19,6 % (v letu 2019 18,4 %) in neto poslovni presežek ter raznovrstni dohodek 18,4 % (v letu 2019 18,3 %).

Zaposlenost manjša

Število zaposlenih se je v letu 2020 zmanjšalo za 0,9 %, število samozaposlenih pa se je za 0,6 % povečalo. Skupna zaposlenost se je zmanjšala za 0,6 %; povprečna letna zaposlenost je bila ocenjena na 1.039.776 oseb. Od teh je bilo zaposlenih 80,9 %, samozaposlenih pa 19,1 %.

Povezava do celotne vsebine novice: BDP v letu 2020 za 4,2 % manjši kot v letu prej

Vir: SURS, 31. 8. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene v avgustu 2021 višje: na letni ravni za 2,1 %, na mesečni ravni za 0,1 %

STATISTIKA

31.08.2021 Cene življenjskih potrebščin so se v avgustu 2021 na letni ravni v povprečju zvišale za 2,1 %, na mesečni ravni pa za 0,1 %. K letni inflaciji so največ prispevale podražitve naftnih derivatov (podražila so se tako tekoča goriva kakor tudi goriva in maziva za osebna vozila).

Od avgusta 2020 so se cene zvišale povprečno za 2,1 %

Avgusta 2021 smo imeli na letni ravni 2,1-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta −0,1-odstotno), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,7-odstotna).

Cene blaga so bile v povprečju višje za 2,9 %, cene storitev pa za 0,8 %. Cene blaga dnevne porabe so se v povprečju zvišale za 3,3 %, cene trajnega blaga za 2,6 % in cene poltrajnega blaga za 1,3 %.

K letni inflaciji v avgustu 2021 je največ, 1,2 odstotne točke, prispeval dvig cen naftnih derivatov. Cene dizelskega goriva so se v povprečju zvišale za 29,6 %, cene bencina za 26 % in cene tekočih goriv za 21,6 %. 0,3 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale višje cene izdelkov in storitev v skupini restavracije in hoteli; te so bile višje za 3,7 %.

Letno inflacijo so zniževali in jo za 0,4 odstotne točke znižali v povprečju cenejši počitniški paketi. Cene počitniških paketov v tujini so se znižale za 13,3 %. Cene počitniških paketov doma pa so se v povprečju za 4,7 % zvišale.

Mesečna inflacija 0,1-odstotna

Cene življenjskih potrebščin v avgustu 2021 so bile od cen v prejšnjem mesecu v povprečju višje za 0,1 %.

Na mesečno inflacijo v avgustu so 0,1 odstotne točke prispevale višje cene v skupinah druge storitve v zvezi z osebnimi vozili (za 3,6 %) in gospodinjsko pohištvo (za 2,6 %). Vse preostale avgustovske podražitve skupaj so k mesečni inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke.

Mesečno inflacijo so blažila dodatna znižanja na poletnih razprodajah. Cene oblačil in obutev so bile v tem mesecu v povprečju za 3,9 % nižje kot v prejšnjem, kar je inflacijo ublažilo za 0,3 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila avgusta 2021 2,1-odstotna (avgusta 2020 −0,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,6-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,1-odstotna.

Avgusta 2021 so bile cene blaga na letni ravni v povprečju višje za 3,2 %, cene storitev pa za 0,2 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 3,9 %, trajno blago za 2,5 %, poltrajno blago pa za 1,1 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija 2021 2,2-odstotna (junija 2021 je bila 1,9-odstotna); v državah članicah EU je bila 2,5-odstotna (junija 2021 2,2-odstotna). Najnižja je bila na Malti (0,3-odstotna), najvišja pa v Estoniji (4,9-odstotna); v Sloveniji je bila 2-odstotna.

Tabela v podatkovni bazi SiStat z najnovejšimi podatki

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 31. 8. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V septembru 2021 mesečna temeljna obrestna mera 0,2%, letna temeljna obrestna mera 2,46 %

STATISTIKA

31.08.2021 Mesečna temeljna obrestna mera septembra 2021 ostaja 0,2 %, medtem ko se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 2,46 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, september 2021

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,46 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 8. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene v juliju 2021 na letni in mesečni ravni višje (letno za 2,0 %, mesečno za 0,4 %)

STATISTIKA

30.07.2021 Cene življenjskih potrebščin so se na letni ravni v povprečju zvišale za 2,0 %, na mesečni ravni pa za 0,4 %. Letno inflacijo so najbolj zvišale podražitve naftnih derivatov, mesečno pa višje cene počitniških paketov.

Cene so se v enem letu v povprečju zvišale za 2,0 %

V juliju 2021 smo imeli na letni ravni 2,0-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 0,3-odstotno), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,3-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,9-odstotna).

Blago se je podražilo povprečno za 2,9 %, storitve pa za 0,3 %. Med blagom so se zvišale cene trajnega blaga za 1,8 %, poltrajnega blaga za 2,7 %, blaga dnevne porabe pa za 3,2 %.

V juliju 2021 so k letni inflaciji največ, 1,2 odstotne točke, prispevale višje cene naftnih derivatov: tekoča goriva so se podražila za 25,2 %, dizelsko gorivo za 29,2 % in bencin za 24,4 %. Višje cene oblačil in obutve (za 4,3 %) so inflacijo zvišale za nadaljnje 0,3 odstotne točke.

Na drugi strani so letno inflacijo blažile nižje cene počitniških paketov (za 5,9 %) in inflacijo znižale za 0,5 odstotne točke.

Cene v povprečju višje tudi na mesečni ravni

Cene življenjskih potrebščin so bile v juliju 2021 v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju višje za 0,4 %.

K mesečni rasti cen so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene počitniških paketov (za 12,9 %). 0,2 odstotne točke so inflacijo zvišali dražji naftni derivati (tekoča goriva so se podražila za 5,6 %, dizelsko gorivo za 3,8 % in bencin za 4,6 %), po 0,1 odstotne točke pa so prispevale še višje cene nastanitvenih storitev (za 5,2 %), stanovanjskih najemnin (za 5,8 %), najema garaž, parkirišč in osebnih vozil (za 15,3 %), letalskega potniškega prevoza (za 24,4 %), gospodinjskega pohištva (za 1,9 %) ter ostale julijske podražitve.

Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,6 odstotne točke (kar je nekoliko manj kot prejšnja leta) znižale poletne razprodaje obleke in obutve – cene so se znižale za 8,0 %. Po 0,1 odstotne točke so inflacijo dodatno znižali še cenejše sveže sadje (za 4,1 %) ter telefonske in internetne storitve (za 1,4 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juliju 2021 2,0-odstotna (v juliju 2020 –0,3-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,2-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 0,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,1-odstotna.

V juliju 2021 so bile cene blaga na letni ravni v povprečju višje za 3,2 %, cene storitev pa nižje za 0,2 %. Med blagom je bilo trajno blago dražje za 1,9 %, poltrajno blago za 2,5 %, blago dnevne porabe pa za 3,7 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juniju 2021 1,9-odstotna (v maju 2021 je bila 2,0-odstotna); v državah članicah EU je bila 2,2-odstotna (v maju 2021 2,3-odstotna). Najnižja je bila na Portugalskem (–0,6-odstotna), najvišja pa na Madžarskem (5,3-odstotna); v Sloveniji je bila 1,7-odstotna.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 7. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V avgustu 2021 mesečna temeljna obrestna mera 0,2%, letna temeljna obrestna mera 2,38 %

STATISTIKA

30.07.2021 Mesečna temeljna obrestna mera se je v avgustu 2021 zvišala na 0,2 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 2,38 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, avgust 2021

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,38 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 7. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za maj 2021 nominalno za 0,7 % višja od plače za april 2021

STATISTIKA

22.07.2021 Povprečna bruto plača za maj 2021 je znašala 2.007,80 EUR; od plače za april 2021 je bila nominalno za 0,7 % višja, realno pa za 0,2 % nižja.

Povprečna plača za maj 2021 nominalno višja, realno pa nižja od plače za april 2021

Povprečna bruto plača za maj 2021 je znašala 2.007,80 EUR in je bila nominalno za 0,7 % višja od bruto plače za april 2021, realno pa je bila za 0,2 % nižja. Povprečna neto plača za maj 2021 je znašala 1.286,61 EUR in je bila od neto plače za april 2021 nominalno višja za 0,6 %, realno pa za 0,3 % nižja.

Povprečna plača za maj 2021 v javnem sektorju višja, v zasebnem sektorju pa nižja od plače za april 2021

Povprečna bruto plača za maj 2021 je bila od plače za april 2021 višja le v javnem sektorju, in sicer za 5,1 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 7,8 %), medtem ko je bila v zasebnem sektorju za 2,1 % nižja.

Povprečna plača za maj 2021 najvišja v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti

Povprečna bruto plača za maj 2021 se je v primerjavi s plačo za april 2021 najbolj zvišala v dejavnosti izobraževanje (za 12,0 %), najbolj znižala pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 9,5 %).

Na ravni dejavnosti je bila povprečna bruto plača za maj 2021 najvišja v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (2.948,88 EUR).

Datuma izidov prve in elektronske objave Plače zaposlenih pri pravnih osebah, Slovenija, maj 2021 spremenjena, obe objavi pa združeni v eno

Zaradi negativnega vpliva ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, na kakovost podatkov ter posledične potrebe po dodatnem preverjanju in urejanju podatkov smo načrtovani datum izida prve mesečne objave Plače zaposlenih pri pravnih osebah, Slovenija, maj 2021 za sedem dni prestavili. Obenem smo prvo objavo združili z elektronsko objavo; končne podrobne podatke tako objavljamo hkrati s podatki v prvi objavi, in sicer tri dni pred prvotno načrtovanim datumom izida elektronske objave. Več o tem lahko preberete v objavi Prestavljamo datume izidov objave Plače zaposlenih pri pravnih osebah, Slovenija v drugi polovici 2021.

Podrobneje razčlenjeni podatki o povprečnih mesečnih plačah za maj 2021 so na voljo v podatkovni bazi SiStat. Tam objavljamo podrobnejše podatke po dejavnostih, občinah, upravnih enotah, statističnih regijah in institucionalnih sektorjih ter podatke o povprečnih mesečnih plačah oseb, zaposlenih po kolektivnih in individualnih pogodbah pri pravnih osebah, ki niso proračunski uporabniki, in podatke o oceni števila zaposlenih oseb pri proračunskih uporabnikih, ki so prejele razliko do minimalne plače.

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, maj 2021

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	V 2021	Ø I-V 2021	Ø III-V 2021	V 2021 IV 2021	V 2021 V 2020	Ø I-V 2021 Ø I-V 2020
	EUR			indeks

Bruto	2.007,80	1.987,23	2.004,00	100,7	106,1	108,3
Javni sektor	2.608,51	2.478,71	2.516,58	105,1	113,4	113,7
od tega sektor država	2.769,47	2.584,71	2.616,96	107,8	116,8	116,4
Zasebni sektor	1.728,81	1.754,98	1.763,59	97,9	102,4	105,0
Neto	1.286,61	1.275,98	1.285,49	100,6	103,4	106,6
Javni sektor	1.639,03	1.567,58	1.589,81	104,4	111,1	111,8
od tega sektor država	1.730,30	1.627,61	1.646,18	106,8	114,7	114,3
Zasebni sektor	1.122,95	1.138,17	1.142,76	98,3	99,4	103,5

Vir: SURS, 22. 7. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V juliju 2021 mesečna temeljna obrestna mera 0,1 %, letna temeljna obrestna mera 1,18 %

STATISTIKA

30.06.2021 Mesečna temeljna obrestna mera se je v juliju 2021 znižala na 0,1 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera znižala na 1,18 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, julij 2021

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,1 %
- Letna temeljna obrestna mera > 1,18 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 6. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna rast cen v juniju 2021 1,4-odstotna, mesečna rast cen 0,6-odstotna

STATISTIKA

30.06.2021 Drobnoprodajne cene so se v juniju 2021 v povprečju zvišale: na letni ravni za 1,4 %, na mesečni pa za 0,6 %. V prvi polovici 2021 so bile za 2,8 % višje kot v istem obdobju 2020 (takrat je bila rast 0,2-odstotna). K mesečni inflaciji so prispevale največ višje cene počitniških paketov.

Cene v juniju 2021 na letni ravni višje povprečno za 1,4 %

Cene življenjskih potrebščin so bile v juniju 2021 povprečno za 1,4 % višje kot v juniju 2020. Povprečna 12-mesečna rast je bila 0,1-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta 1,0-odstotna).

Blago se je podražilo povprečno za 2,3 %, storitve pa so se za 0,2 % pocenile. Trajno blago je bilo dražje za 0,9 %, poltrajno blago za 1,7 %, blago dnevne porabe pa za 2,8 %.

K letni inflaciji so največ (1 odstotno točko) prispevale višje cene naftnih derivatov. Cene tekočih goriv so se zvišale za 31,1 %, cene dizelskega goriva za 24,8 % in cene bencina za 19,3 %.

Na drugi strani so se v letu dni najopazneje pocenili počitniški paketi (za 8,1 % ) in inflacijo znižali za 0,5 odstotne točke.

Gibanje cen v prvi polovici leta

Od začetka januarja do konca junija 2021 je bilo zvišanje cen življenjskih potrebščin 2,8-odstotno (v 2020 v istem obdobju 0,2-odstotno).

V prvi polovici leta 2021 so se najbolj zvišale cene v skupini rekreacija in kultura (za 7,1 %); v tej skupini so izstopale podražitve počitniških paketov (za 18,7 %). Sledile so višje cene v skupinah prevoz (za 5,7 %), oblačila in obutev (za 4,5 %) ter restavracije in hoteli (za 3,7 %).

Bistvenih pocenitev, ki bi opazneje blažile inflacijo prvega polletja leta 2021, ni bilo veliko; najbolj, za 1,8 %, se je pocenilo zdravstvo.

K junijski inflaciji so največ prispevale višje cene počitniških paketov

Cene življenjskih potrebščin so bile v juniju 2021 povprečno za 0,6 % višje kot v prejšnjem mesecu.

K mesečni inflaciji so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene storitev iz skupine rekreacija in kultura; med temi so se najbolj podražili počitniški paketi (za 11,5 %). Po 0,1 odstotne točke so inflacijo zvišali še dražja pogonska goriva (cene dizelskega goriva so se zvišale za 2,5 %, cene bencina za 0,6 %), nastanitvene storitve (za 3,6 %) ter vse druge junijske podražitve.

Mesečno inflacijo so na drugi strani za 0,1 odstotne točke znižala cenejša oblačila (za 1,1 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juniju 2021 1,7-odstotna (v juniju 2020 −0,8-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,0-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,0-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,4-odstotna.

V juniju 2021 so bile cene blaga na letni ravni v povprečju višje za 2,7 %, cene storitev pa so ostale v povprečju nespremenjene. Blago dnevne porabe se je podražilo za 3,3 %, trajno in poltrajno blago pa za 1,4 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v maju 2021 2,0-odstotna (v aprilu 2021 je bila 1,6-odstotna); v državah članicah EU je bila 2,3-odstotna (v aprilu 2021 2,0-odstotna). Najnižja je bila v Grčiji (–1,2-odstotna), najvišja pa na Madžarskem (5,3-odstotna); v Sloveniji je bila 2,2-odstotna.

Tabela v podatkovni bazi SiStat z najnovejšimi podatki

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija

	VI 21 VI 20	VI 21 V 21	VI 21 XII 20	I–VI 21 I–VI 20	VI 21–VII 20 VI 20–VII 19	VI 21 Ø 15
Skupaj	101,4	100,6	102,8	100,7	100,1	107,10
01 Hrana in brezalkoholne pijače	99,1	100,1	102,0	99,2	101,0	111,35
02 Alkoholne pijače in tobak	103,9	100,2	101,0	103,6	102,7	110,27
03 Oblačila in obutev	101,7	99,6	104,5	98,5	97,1	103,33
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo	102,5	100,1	102,4	104,9	102,5	113,10
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj	101,3	99,9	101,3	100,8	100,4	103,26
06 Zdravstvo	103,2	100,0	98,2	101,8	102,1	107,30
07 Prevoz	105,5	100,6	105,7	101,2	97,2	97,61
08 Komunikacije	101,4	100,4	100,3	100,2	100,6	106,09
09 Rekreacija in kultura	97,2	103,9	107,1	97,1	98,2	104,13
10 Izobraževanje	100,9	100,1	100,3	100,8	101,1	112,89
11 Restavracije in hoteli	102,5	101,1	103,7	100,9	100,9	113,85
12 Raznovrstno blago in storitve	99,7	100,2	99,8	100,1	101,0	110,12

Blago	102,3	100,2	103,0	101,2	100,0	104,94
Storitve	99,8	101,4	102,4	99,7	100,4	111,68

Vir: SURS, 30. 6. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za april 2021 za 0,7 % nižja od plače za marec 2021

STATISTIKA

16.06.2021 Povprečna bruto plača za april 2021 je znašala 1.994,67 EUR in je bila nominalno za 0,7 %, realno pa za 1,7 % nižja od plače za marec 2021.

Povprečna plača za april 2021 nižja od plače za marec 2021
Povprečna bruto plača za april 2021 je znašala 1.994,67 EUR in je bila nominalno za 0,7 %, realno pa za 1,7 % nižja od bruto plače za marec 2021. Povprečna neto plača za april 2021 je znašala 1.278,89 EUR in je bila nominalno za 0,9 %, realno pa za 1,9 % nižja od neto plače za marec 2021.

Povprečna plača za april 2021 v zasebnem sektorju nižja, v javnem sektorju pa višja od plače za marec 2021
Povprečna bruto plača za april 2021 je bila od plače za marec 2021 nižja le v zasebnem sektorju, in sicer za 1,8 %, medtem ko je bila v javnem sektorju za 1,0 % višja (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 2,3 %).

Povprečna plača za april 2021 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna bruto plača za april 2021 se je v primerjavi s plačo za marec 2021 najbolj znižala v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 17,5 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil), najbolj zvišala pa se je v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (za 4,8 %).

Najvišjo povprečno bruto plačo za april 2021 so imeli v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.917,48 EUR).

Povprečna plača za april 2021 višja od slovenskega povprečja le v osrednjeslovenski statistični regiji
Povprečna bruto plača za april 2021 je bila le v osrednjeslovenski statistični regiji višja od slovenskega povprečja (za 10,6 %); znašala je 2.205,37 EUR. Najnižjo povprečno bruto plačo za april 2021 pa so imeli v primorsko-notranjski statistični regiji (1.730,62 EUR).

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, april 2021

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	IV 2021	Ø I-IV 2021	Ø II-IV 2021	IV 2021 III 2021	IV 2021 IV 2020	Ø I-IV 2021 Ø I-IV 2020
	EUR			indeks

Bruto	1.994,67	1.981,97	1.983,53	99,3	103,0	108,8
Javni sektor	2.482,52	2.445,96	2.433,71	101,0	105,6	113,7
od tega sektor država	2.569,27	2.538,18	2.514,07	102,3	106,2	116,3
Zasebni sektor	1.765,35	1.761,73	1.770,51	98,2	102,0	105,7
Neto	1.278,89	1.273,25	1.274,58	99,1	101,0	107,4
Javni sektor	1.569,75	1.549,56	1.543,61	100,6	104,3	111,9
od tega sektor država	1.620,42	1.601,75	1.589,06	102,1	105,4	114,2
Zasebni sektor	1.142,16	1.142,10	1.147,29	98,2	99,6	104,5

Vir: SURS, 15. 6. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna rast cen v maju 2021 2,1-odstotna, mesečna rast cen 0,9-odstotna

STATISTIKA

31.05.2021 Cene življenjskih potrebščin so se na letni ravni v povprečju zvišale za 2,1 %, na mesečni ravni pa za 0,9 %. Letno inflacijo so najbolj višale podražitve goriv in energije, mesečno pa majske podražitve različnih izdelkov in storitev.

Letna rast cen ostaja 2,1-odstotna

Letna rast cen je bila v maju 2021 enaka kot v prejšnjem mesecu, tj. 2,1-odstotna (v maju 2020 je bila −1,2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa se je znižala in je bila 0,0-odstotna (v maju 2020 je bila 1,2-odstotna).

Blago se je v povprečju podražilo za 3,6 %, storitve pa so se za 0,6 % pocenile. Trajno blago je bilo dražje za 1,7 %, poltrajno blago za 1,6 %, blago dnevne porabe pa za 4,7 %.

K letni inflaciji so največ (po 1 odstotno točko) prispevali dražja električna energija (za 40,7 %) in naftni derivati (tekoča goriva so se podražila za 41,3 %, goriva in maziva za osebna vozila za 20,2 %).

Na drugi strani so letno inflacijo blažili cenejši počitniški paketi (za 10,2 % ) in hrana (za 2,7 %); vsaka skupina jo je znižala za 0,4 odstotne točke.

Mesečna rast cen 0,9-odstotna

Cene življenjskih potrebščin so bile v maju 2021 povprečno za 0,9 % višje kot v prejšnjem mesecu.

K mesečni rasti cen sta največ, 0,2 odstotne točke, prispevali dražja obleka in obutev (za 3,3 %). Po 0,1 odstotne točke so k mesečni inflaciji prispevale še višje cene svežega sadja (za 4,7 %), stanovanjskih stroškov (za 0,5 %), farmacevtskih proizvodov (za 2,3 %), goriv in maziv za osebna vozila (za 2,0 %), mobilne telefonije (za 5,7 %), drugih rekreacijskih predmetov, vrtnarjenja in malih živali (za 1,9 %) ter počitniških paketov (za 4,3 %).

Opaznejših pocenitev v maju nismo zaznali.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v maju 2021 2,2-odstotna (v maju 2020 −1,4-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa –0,2-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,3-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna.

V maju 2021 so bile cene blaga na letni ravni v povprečju višje za 3,6 %, cene storitev pa nižje za 0,2 %. Trajno blago se je podražilo za 1,8 %, poltrajno blago za 1,2 % in blago dnevne porabe za 4,6 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 2021 1,6-odstotna (v marcu 2021 je bila 1,3-odstotna); v državah članicah EU je bila 2,0-odstotna (v marcu 2021 1,7-odstotna). Najnižja je bila v Grčiji (–1,1-odstotna), najvišja, 5,2-odstotna, pa na Madžarskem; v Sloveniji je bila 2,2-odstotna.

Tabela v podatkovni bazi SiStat z najnovejšimi podatki

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija

	V 21 V 20	V 21 IV 21	V 21 XII 20	I–V 21 I–V 20	V 21–VI 20 V 20–VI 19	V 21 Ø 15
Skupaj	102,1	100,9	102,2	100,5	100,0	106,48
01 Hrana in brezalkoholne pijače	97,5	100,3	102,0	99,2	101,3	111,28
02 Alkoholne pijače in tobak	103,4	99,9	100,8	103,5	102,4	110,03
03 Oblačila in obutev	102,0	103,3	104,9	97,8	96,6	103,74
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo	111,8	100,5	102,3	105,3	102,3	112,98
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj	102,0	100,0	101,5	100,8	100,2	103,41
06 Zdravstvo	102,7	101,0	98,2	101,6	101,8	107,32
07 Prevoz	105,6	101,1	105,0	100,4	96,2	96,99
08 Komunikacije	101,2	103,3	99,9	100,0	100,5	105,65
09 Rekreacija in kultura	96,7	101,8	103,1	97,0	98,5	100,26
10 Izobraževanje	100,8	100,0	100,2	100,8	101,2	112,78
11 Restavracije in hoteli	100,9	100,8	102,6	100,7	100,7	112,58
12 Raznovrstno blago in storitve	99,6	99,9	99,5	100,2	101,3	109,86

Blago	103,6	100,8	102,8	101,0	99,7	104,76
Storitve	99,4	101,2	100,9	99,6	100,6	110,12

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v stopnjah rasti, Slovenija

	V 21 V 20	V 21 IV 21	V 21 XII 20	I–V 21 I–V 20	V 21–VI 20 V 20–VI 19	V 21¹⁾ Ø 15
Skupaj	2,2	0,7	2,0	0,5	-0,2	106,62
01 Hrana in brezalkoholne pijače	-2,1	0,1	2,0	-0,8	1,1	110,71
02 Alkoholne pijače in tobak	3,5	-0,1	0,7	3,6	2,5	110,07
03 Oblačila in obutev	1,7	3,3	3,4	-2,4	-3,6	101,47
04 Stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo	11,4	0,5	2,4	4,8	1,7	112,99
05 Stanovanjska in gospodinjska oprema in tekoče vzdrževanje stanovanj	1,7	0,1	1,2	0,8	0,5	101,97
06 Zdravstvo	1,7	1,1	-3,0	0,6	1,4	108,05
07 Prevoz	7,0	1,1	6,1	0,4	-4,8	97,98
08 Komunikacije	1,6	1,9	-0,1	0,9	1,3	105,95
09 Rekreacija in kultura	-1,8	1,0	2,1	-1,1	-0,6	102,64
10 Izobraževanje	0,7	0,0	0,2	0,7	1,1	111,46
11 Restavracije in hoteli	1,0	0,9	2,1	0,6	1,0	113,65
12 Raznovrstno blago in storitve	0,1	-0,2	-0,2	0,8	1,5	109,26

Blago	3,6	0,7	2,9	0,6	-1,0	103,79
Storitve	-0,2	0,7	0,4	0,2	0,9	111,31

1) Indeksi.

Vir: SURS, 31. 5. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V juniju 2021 mesečna temeljna obrestna mera 0,2 %, letna temeljna obrestna mera 2,46 %

STATISTIKA

31.05.2021
Mesečna temeljna obrestna mera v juniju 2021 ostaja 0,2 %, medtem, ko se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 2,46 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, junij 2021

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,46 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 5. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za marec 2021 za 3,3 % višja od plače za februar 2021

STATISTIKA

17.05.2021 Povprečna bruto plača za marec 2021 je znašala 2.009,50 EUR in je bila nominalno za 3,3 %, realno pa za 3,0 % višja od plače za februar 2021. Najvišja je bila v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.

Povprečna plača za marec 2021 višja od plače za februar 2021
Povprečna bruto plača za marec 2021 je znašala 2.009,50 EUR in je bila nominalno za 3,3 %, realno pa za 3,0 % višja od bruto plače za februar 2021. Povprečna neto plača za marec 2021 je znašala 1.290,97 EUR in je bila nominalno za 3,0 %, realno pa za 2,7 % višja od neto plače za februar 2021.

Povprečna plača za marec 2021 višja od plače za februar 2021 v obeh sektorjih, javnem in zasebnem
Povprečna bruto plača za marec 2021 je bila v obeh sektorjih višja od plače za februar 2021, v javnem sektorju za 4,1 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 2,1 %), v zasebnem sektorju pa za 2,8 %.

Povprečna plača za marec 2021 najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih
Povprečna bruto plača za marec 2021 se je v primerjavi s plačo za februar 2021 najbolj zvišala v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 32,0 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil), znižala pa se je najbolj v drugih dejavnostih (za 0,9 %).

V finančnih in zavarovalniških dejavnostih je bila povprečna bruto plača za marec 2021 tudi najvišja (3.344,52 EUR).

Povprečna plača za marec 2021 višja od plače za februar 2021 v vseh statističnih regijah
Povprečna bruto plača za marec 2021 je bila v vseh statističnih regijah višja od plače za februar 2021; najbolj se je zvišala v pomurski (za 6,7 %), najmanj pa v osrednjeslovenski statistični regiji (za 2,1 %).

Povprečna bruto plača za marec 2021 je bila sicer najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji (2.249,67 EUR), najnižja pa v primorsko-notranjski statistični regiji (1.740,94 EUR).

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, marec 2021

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	III 2021	Ø I-III 2021	III 2021 II 2021	III 2021 III 2020	Ø I-III 2021 Ø I-III 2020
	EUR		indeks

Bruto	2.009,50	1.977,68	103,3	114,3	110,6
Javni sektor	2.458,20	2.433,73	104,1	116,0	116,4
od tega sektor država	2.511,66	2.527,76	102,1	118,3	119,8
Zasebni sektor	1.797,40	1.760,50	102,8	112,8	106,7
Neto	1.290,97	1.271,35	103,0	112,6	109,3
Javni sektor	1.560,36	1.542,80	104,0	114,1	114,4
od tega sektor država	1.587,55	1.595,49	101,8	116,0	117,2
Zasebni sektor	1.163,63	1.142,08	102,4	111,3	105,9

Vir: SURS, 17. 5. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene v aprilu 2021 višje na obeh ravneh, na letni za 2,1 %, na mesečni za 1,0 %

STATISTIKA

30.04.2021 Cene življenjskih potrebščin so bile v aprilu 2021 na letni ravni višje v povprečju za 2,1 %, na mesečni ravni pa za 1,0 %. Na letno inflacijo so najbolj vplivale višje cene električne energije.

Letna inflacija v aprilu 2,1-odstotna

Letna rast cen je bila v aprilu 2021 2,1-odstotna (v aprilu 2020 je bila −1,2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila −0,3-odstotna (v aprilu 2020 je bila 1,4-odstotna).

Cene storitev so se v enem letu v povprečju znižale za 0,7 %, cene blaga pa zvišale za 3,6 %. Najbolj, za 5,2 %, so se zvišale cene blaga dnevne porabe, cene trajnega blaga so se zvišale za 1,2 %, cene poltrajnega blaga pa za 0,2 %.

K letni inflaciji v aprilu 2021 so največ, 1,0 odstotne točke, prispevale višje cene električne energije (za 40,4 %), ki so bile enake cenam pred razglasitvijo epidemije marca 2020. 0,8 odstotne točke so k letni inflaciji prispevali še dražji naftni derivati (tekoča goriva so se podražila za 30,4 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 16,9 %).

Za 0,4 odstotne točke jo je ublažila 9,2-odstotna pocenitev počitniških paketov.

Višje kot v prejšnjem mesecu predvsem cene oblačil in obutve

Cene v aprilu 2021 so bile v povprečju za 1,0 % višje kot v marcu 2021.

K mesečni inflaciji v aprilu 2021 so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene oblačil in obutve, ki so bile posledica menjave kolekcij teh izdelkov (bile so povprečno za 8,1 % višje kot v prejšnjem mesecu). 0,2 odstotne točke so prispevale višje cene iz skupine rekreacija in kultura (za 2,2 %), po 0,1 odstotne točke pa višje cene toplotne energije (za 12,8 %), nastanitvenih storitev (za 3,5 %), farmacevtskih proizvodov (za 2,7 %), gospodinjskega pohištva (za 2,1 %) in hrane (za 0,5 %).

Na drugi strani so cenejše storitve iz skupine komunikacije (za 2,2 %) ter druge aprilske pocenitve mesečno inflacijo za po 0,1 odstotne točke znižale.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 2021 2,2-odstotna (v aprilu 2020 −1,3-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa –0,5-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,5-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,8-odstotna.

V aprilu 2021 so bile cene storitev na letni ravni v povprečju nižje za 0,1 %, cene blaga pa višje za 3,5 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 5,0 %, trajno blago za 1,2 % in poltrajno blago za 0,1 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v marcu 2021 1,3-odstotna (v februarju 2021 je bila 0,9-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,7-odstotna (v februarju 2021 1,3-odstotna). Najnižja je bila v Grčiji (–2,0-odstotna), najvišja, 4,4-odstotna, pa na Poljskem; v Sloveniji je bila 0,1-odstotna.

Tabela v podatkovni bazi SiStat z najnovejšimi podatki

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 4. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V maju 2021 mesečna temeljna obrestna mera 0,2 %, letna temeljna obrestna mera 2,38 %

STATISTIKA

30.04.2021 Mesečna temeljna obrestna mera se je v maju 2021 zvišala na 0,2 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 2,38 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, maj 2021

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,38 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 4. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za februar 2021 za 1,6 % nižja od plače za januar 2021

STATISTIKA

15.04.2021 Povprečna bruto plača za februar 2021 je znašala 1.946,07 EUR in je bila nominalno za 1,6 %, realno pa za 1,9 % nižja od plače za januar 2021.

Povprečna plača za februar 2021 nižja od plače za januar 2021, a višja od plače za februar 2020
Povprečna bruto plača za februar 2021 je znašala 1.946,07 EUR in je bila nominalno za 1,6 %, realno pa za 1,9 % nižja od bruto plače za januar 2021. Povprečna neto plača za februar 2021 je znašala 1.253,71 EUR in je bila nominalno za 1,2 %, realno pa za 1,5 % nižja od neto plače za januar 2021.

V primerjavi s plačo za februar 2020 pa se je povprečna bruto plača za februar 2021 zvišala, in sicer nominalno za 8,1 %, realno pa za 9,2 %.

Povprečna plača za februar 2021 nižja od plače za januar 2021 le v javnem sektorju
Povprečna bruto plača za februar 2021 se je v primerjavi s plačo za januar 2021 znižala le v javnem sektorju, in sicer za 4,9 % (v institucionalnem sektorju država se je znižala za 5,8 %), medtem ko se je v zasebnem sektorju zvišala (za 0,8 %).

Povprečna plača za februar 2021 najvišja v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo
Povprečna bruto plača za februar 2021 je bila najvišja v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo; znašala je 2.718,12 EUR in je bila za 35,5 % višja od plače za februar 2020 v tej dejavnosti.

V primerjavi s plačo za januar 2021 se je povprečna bruto plača za februar 2021 najizraziteje zvišala v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 4,1 %), najbolj pa se je znižala v dejavnosti izobraževanje (za 7,0 %).

Le osrednjeslovenska statistična regija zabeležila zvišanje povprečne plače za februar 2021 (glede na plačo za januar 2021)
Pregled podatkov po statističnih regijah pokaže, da je bila povprečna bruto plača za februar 2021 v vseh statističnih regijah, razen v osrednjeslovenski, nižja od plače za januar 2021. V osrednjeslovenski statistični regiji je bila za 1,3 % višja in v povprečju tudi najvišja na ravni regij (znašala je 2.203,64 EUR in je bila za 13,2 % višja od slovenskega povprečja).

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, februar 2021

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	II 2021	Ø I-II 2021	Ø XII 2020-II 2021	II 2021 I 2021	II 2021 II 2020	Ø I-II 2021 Ø I-II 2020
	EUR			indeks

Bruto	1.946,07	1.961,53	1.981,41	98,4	108,1	108,8
Javni sektor	2.360,29	2.421,40	2.444,85	95,1	114,8	116,6
od tega sektor država	2.461,14	2.535,88	2.539,46	94,2	118,1	120,5
Zasebni sektor	1.748,57	1.741,70	1.761,22	100,8	103,9	103,8
Neto	1.253,71	1.261,39	1.279,12	98,8	107,2	107,7
Javni sektor	1.500,63	1.533,95	1.549,89	95,7	113,1	114,5
od tega sektor država	1.559,13	1.599,49	1.601,52	95,1	115,9	117,8
Zasebni sektor	1.135,97	1.131,10	1.150,48	100,9	103,5	103,4

Vir: SURS, 15. 4. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Marca 2021 inflacija tako na letni (0,1 %) kot na mesečni (0,3 %) ravni

STATISTIKA

31.03.2021 V marcu 2021 je bila letna inflacija 0,1-odstotna, mesečna 0,3-odstotna. Blago se je podražilo tako na letni (za 0,3 %) kot na mesečni (za 0.9 %) ravni, medtem ko so se storitve pocenile na letni (za –0,4 %) in na mesečni ravni (za –0,8 %).

Marca 2021 letna inflacija 0,1-odstotna

Letna rast cen je bila v marcu 2021 0,1-odstotna (v marcu 2020 0,5-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila −0,6-odstotna (v marcu 2020 1,7-odstotna).

Blago se je v enem letu podražilo povprečno za 0,3 %, pri čemer se je podražilo le blago dneve porabe, in sicer za 2,2 %, cene poltrajnega in trajnega blaga pa so se v povprečju znižale, za 5,8 % oziroma za 0,3 %. Storitve so se v obdobju od marca 2020 do marca 2021 za 0,4 % pocenile.

K letni inflaciji so največ (1 odstotno točko) prispevale podražitve električne energije; ta je bila dražja za 38,7 % (pri tem je potrebno upoštevati, da se je v marcu 2020 opazneje pocenila zaradi vladnega odloka o začasnem neplačevanju prispevkov).

Za 0,6-odstotne točke so letno inflacijo ublažile pocenitve oblačil in obutve. Cene oblačil in obutve so bile namreč marca 2021 v povprečju za 8,8 % nižje kot marca 2020.

Mesečna inflacija 0,3-odstotna

Marca 2021 so bile cene v povprečju za 0,3 % višje od cen v februarju 2021.

K zvišanju cen na mesečni ravni so v marcu 2021 največ, 0,3 odstotne točke, prispevali dražji naftni derivati (cene tekočih goriv so bile za 6,1 % višje kot v februarju 2021, cene goriv in maziv za osebna vozila pa za 5,7 %). Za 0,2 odstotne točke so jo zvišale še višje cene oblačil in obutve (za 3,3 %). Oprema za šport se je v povprečju podražila za 14 %, kar je inflacijo zvišalo še za dodatne 0,1 odstotne točke.

Pocenitve zimskih počitniških paketov (za 9,4 %) so inflacijo ublažile za 0,3 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v marcu 2021 0,1-odstotna (v marcu 2020 0,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa –0,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,6-odstotna.

Cene storitev so bile v marcu 2021 v povprečju za 0,4 % višje kot v marcu 2020, cene blaga pa v povprečju za 0,1 % nižje. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 5,6 %, cene trajnega blaga so v povprečju ostale nespremenjene, medtem ko so se cene blaga dnevne porabe zvišale za 1,3 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v februarju 2021 0,9-odstotna (v januarju 2021 je bila prav tako 0,9-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,3-odstotna (v januarju 2021 1,2-odstotna). Najnižja je bila v Grčiji (–1,9-odstotna), najvišja pa na Poljskem (3,6-odstotna); v Sloveniji je bila –1,1-odstotna.

Tabela v podatkovni bazi SiStat z najnovejšimi podatki

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 31. 3. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V aprilu 2021 mesečna temeljna obrestna mera 0,0 %, letna temeljna obrestna mera 0,00 %

STATISTIKA

31.03.2021
Mesečna temeljna obrestna mera se je v aprilu 2021 zvišala na 0,0 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 0,00 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, april 2021

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0%
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 3. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za januar 2021 za 2,2 % nižja od plače za december 2020

STATISTIKA

15.03.2021 Povprečna bruto plača za januar 2021 je znašala 1.977,20 EUR in je bila nominalno za 2,2 %, realno pa za 1,8 % nižja od plače za december 2020. Najvišja je bila v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo.

Povprečna plača za januar 2021 nižja od plače za december 2020
Povprečna bruto plača za januar 2021 je znašala 1.977,20 EUR in je bila nominalno za 2,2 %, realno pa za 1,8 % nižja od bruto plače za december 2020. Povprečna neto plača za januar 2021 je znašala 1.269,18 EUR in je bila nominalno za 3,5 %, realno pa za 3,1 % nižja od neto plače za december 2020.

V primerjavi s plačo za januar 2020 pa se je povprečna bruto plača za januar 2021 zvišala, in sicer nominalno za 9,4 %, realno pa za 10,2 %.

Povprečna plača za januar 2021 se je (glede na plačo za december 2020) izraziteje znižala v zasebnem sektorju
Povprečna bruto plača za januar 2021 je bila v zasebnem sektorju za 3,6 % nižja od plače za december 2020, in sicer predvsem zato, ker je bilo s plačo za januar 2021 izplačanih manj izrednih izplačil (13. plač in božičnic) kot s plačo za december 2020. Tudi v javnem sektorju je bila povprečna bruto plača za januar 2021 nižja od plače za december 2020 (za 0,4 %), pri čemer pa je bila v institucionalnem sektorju država (delu javnega sektorja) za 2,5 % višja (med drugim zaradi višjih izplačil (izrednih) dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19, ter večjega obsega zaostalih izplačil plač in nadomestil plač).

Povprečna plača za januar 2021 najvišja v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo
Povprečna bruto plača za januar 2021 se je v primerjavi s plačo za december 2020 najizraziteje zvišala v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (za 7,2 %), najbolj pa se je znižala v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 11,5 %).

Povprečna bruto plača za januar 2021 je bila najvišja v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo; znašala je 2.877,49 EUR in je bila za 41,9 % višja od plače za januar 2020 v tej dejavnosti.

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, januar 2021

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	I 2021	Ø XI 2020-I 2021	I 2021 XII 2020	I 2021 I 2020
	EUR		indeks

Bruto	1.977,20	2.008,61	97,8	109,4
Javni sektor	2.483,13	2.459,45	99,6	118,4
od tega sektor država	2.611,44	2.532,39	102,5	122,9
Zasebni sektor	1.734,74	1.796,37	96,4	103,7
Neto	1.269,18	1.303,91	96,5	108,2
Javni sektor	1.567,61	1.561,99	99,1	116,0
od tega sektor država	1.640,30	1.597,20	102,2	119,8
Zasebni sektor	1.126,15	1.182,42	94,7	103,3

Vir: SURS, 15. 3. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Pravilno poročanje podatkov o plačah

STATISTIKA

10.03.2021 Pravne osebe zasebnega sektorja mesečno predložijo AJPES zbirne podatke o izplačanih plačah. Za namen pravilnega izpolnjevanja podatkov je SURS izdal prenovljeno Navodilo o vsebini in načinu sporočanja podatkov za potrebe statističnega raziskovanja Plače zaposlenih pri pravnih osebah (ZAP/M). Dodatna pojasnila, povezana z epidemijo koronavirusa, so izpostavljena v točki 3.4 navodila.

NAVODILO O VSEBINI IN NAČINU SPOROČANJA PODATKOV ZA POTREBE STATISTIČNEGA RAZISKOVANJA

Kako izpolniti obrazec (ZAP/M)

Vir: AJPES, 10. 3. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene v februarju 2021 na letni ravni nižje za 1 %, na mesečni višje za 0,3 %

STATISTIKA

26.02.2021 V februarju 2021 je bila na letni ravni deflacija (–1 %), na mesečni ravni inflacija (0,3 %). Na letni ravni so se pocenili tako blago (za 1,3 %) kakor tudi storitve (za 0,5 %). Na mesečno inflacijo so najbolj vplivale podražitve počitniških paketov in naftnih derivatov.

Februarja 2021 1-odstotna deflacija

Letna rast cen je bila v februarju 2021 negativna, in sicer −1-odstotna (v februarju 2020 je bila 2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila −0,5-odstotna (v februarju 2020 je bila 1,8-odstotna).

Blago se je v enem letu pocenilo za 1,3 %, storitve za 0,5 %. Poltrajno blago se je v enem letu pocenilo za 3,7 %, blago dneve porabe za 1 %. Cene trajnega blaga so bile v povprečju enake kot februarja 2020.

Največ (0,5 odstotne točke) so k letni deflaciji prispevale nižje cene naftnih derivatov (goriva in maziva za osebna vozila so se pocenila za 10 %, tekoča goriva pa za 3,6 %).

5,3-odstotna podražitev tobaka je deflacijo na letni ravni ublažila za 0,2 odstotne točke.

Mesečna inflacija 0,3-odstotna

Cene v februarju 2021 so bile v povprečju za 0,3 % višje od cen v januarju 2021 (februarja 2020 je bila mesečna inflacija 0,7-odstotna).

Mesečna inflacija je bila v največji meri posledica višjih cen počitniških paketov (za 8,9 %) in naftnih derivatov (goriva in maziva za osebna vozila so se podražila za 3,9 %, tekoča goriva pa za 2,9 %). Podražitve počitniških paketov so mesečno inflacijo zvišale za 0,2 odstotne točke in za prav toliko so jo zvišale tudi podražitve naftnih derivatov. Po 0,1 odstotne točke so k mesečni inflaciji prispevale še višje cene pohištva in stanovanjske opreme (za 1,7 %) ter hrane (za 0,5 %).

Zimske razprodaje so se letos zavlekle tudi v februar. Za 3,7 % nižje cene oblačil v primerjavi s prejšnjim mesecem so mesečno inflacijo ublažile za 0,2 odstotne točke, pocenitve farmacevtskih proizvodov (za 2,4 %) pa še za 0,1 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v februarju 2021 –1,1-odstotna (v februarju 2020 je bila 2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa –0,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,2-odstotna.

Cene blaga so bile v februarju 2021 v povprečju za 1,8 % nižje kot v februarju 2020, cene storitev pa so v povprečju ostale nespremenjene . Znižale so se cene poltrajnega blaga in cene blaga dnevne porabe, in sicer za 3,5 % oz. 1,8 %, medtem ko so se cene trajnega blaga za 0,2 % zvišale.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v januarju 2021 0,9-odstotna (v decembru 2020 je bila −0,3-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,2-odstotna (v decembru 2020 0,3-odstotna). Najnižja je bila v Grčiji (–2,4-odstotna), najvišja, 3,6-odstotna, pa na Poljskem; v Sloveniji je bila –0,9-odstotna.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 26. 2. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V marcu 2021 mesečna temeljna obrestna mera -0,1 %, letna temeljna obrestna mera -1,17 %

STATISTIKA

26.02.2021 Mesečna temeljna obrestna mera v marcu 2021 ostaja na −0,1 %, medtem, ko se je letna temeljna obrestna mera zvišala na −1,17 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, marec 2021

- Mesečna temeljna obrestna mera > - 0,1%
- Letna temeljna obrestna mera > - 1,17 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 26. 2. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za december 2020 za 0,3 % nižja od plače za november 2020

STATISTIKA

15.02.2021 Povprečna bruto plača za december 2020 je znašala 2.021,21 EUR in je bila nominalno za 0,3 % nižja od bruto plače za november 2020, realno pa približno enaka bruto plači za november 2020. Povprečna mesečna plača za leto 2020 pa je bila višja od povprečne mesečne plače za leto 2019.

Povprečna plača za december 2020 nižja od plače za november 2020
Povprečna bruto plača za december 2020 je znašala 2.021,21 EUR in je bila nominalno za 0,3 % nižja, realno pa približno enaka bruto plači za november 2020. Povprečna neto plača za december 2020 je znašala 1.314,62 EUR in je bila nominalno za 1,0 %, realno pa za 0,7 % nižja od neto plače za november 2020.

Povprečna mesečna bruto plača za leto 2020 je znašala 1.856,20 EUR; od povprečne mesečne bruto plače za leto 2019 je bila višja, nominalno za 5,8 %, realno pa za 5,9 %. Tudi povprečna mesečna neto plača za leto 2020 je bila višja od povprečne mesečne neto plače za leto 2019, nominalno za 6,6 % oz. realno za 6,7 %; znašala je 1.208,65 EUR.

Povprečna mesečna plača za leto 2020 se je izraziteje zvišala v javnem sektorju
Povprečna bruto plača za december 2020 je bila v zasebnem sektorju nižja od plače za november 2020, in sicer za 2,9 %, predvsem zato, ker je bilo s plačo za december 2020 izplačanih manj izrednih izplačil (13. plač in božičnic) kot s plačo za november 2020. V javnem sektorju pa je bila povprečna bruto plača za december 2020 za 3,8 % višja od plače za november 2020 (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 4,5 %).

Povprečna mesečna bruto plača za leto 2020 je bila od povprečne mesečne bruto plače za leto 2019 višja v obeh sektorjih: v zasebnem sektorju za 4,4 %, v javnem sektorju pa za 7,8 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 9,9 %). Tolikšno zvišanje plač v javnem sektorju je bilo med drugim posledica izplačil (izrednih) dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19.

Povprečna mesečna plača za leto 2020 se je najbolj zvišala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo
Povprečna bruto plača za december 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.947,41 EUR), najnižja pa v dejavnosti gostinstvo (1.203,63 EUR). Tudi povprečna mesečna bruto plača za leto 2020 je bila najvišja oz. najnižja v omenjenih dejavnostih.

Povprečna mesečna bruto plača za leto 2020 se je v primerjavi s povprečno mesečno bruto plačo za leto 2019 najizraziteje zvišala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 17,7 %), predvsem zaradi izplačil (izrednih) dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19, najbolj znižala pa se je v dejavnosti gostinstvo (za 3,8 %).

Povprečna mesečna plača za leto 2020 najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji
Povprečna mesečna bruto plača za leto 2020 je bila najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji (znašala je 2.057,92 EUR in je bila za 10,9 % višja od slovenskega povprečja), najnižja pa je bila v primorsko-notranjski statistični regiji (znašala je 1.632,87 EUR).

Povprečna mesečna bruto plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	XII 2020	Ø I-XII 2020	Ø X-XII 2020	XII 2020 XI 2020	XII 2020 XII 2019	Ø I-XII 2020 Ø I-XII 2019
	EUR			indeks

Bruto	2.021,21	1.856,20	1.955,28	99,7	108,9	105,8
Javni sektor	2.492,43	2.210,20	2.354,79	103,8	114,6	107,8
od tega sektor država	2.546,77	2.253,71	2.402,60	104,5	119,3	109,9
Zasebni sektor	1.800,08	1.689,74	1.768,72	97,1	105,3	104,4
Neto	1.314,62	1.208,65	1.273,63	99,0	108,2	106,6
Javni sektor	1.582,20	1.419,15	1.503,56	103,0	112,3	108,2
od tega sektor država	1.605,67	1.442,74	1.525,49	103,9	116,5	109,9
Zasebni sektor	1.189,06	1.109,67	1.166,27	96,6	105,5	105,5

Vir: SURS, 15. 2. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Deflacija v januarju 2021, na letni za 0,7 %, na mesečni za 0,4 %

STATISTIKA

05.02.2021 V januarju 2021 smo imeli na obeh ravneh deflacijo: letna je bila 0,7-odstotna, mesečna pa 0,4-odstotna. Letna deflacija je bila v glavnem posledica cenejših goriv in energije (za 9,4 %), mesečna pa razprodaj zimske obleke in obutve.

Inflacija v januarju na letni ravni −0,7-odstotna

Letna rast cen je bila v januarju 2021 −0,7-odstotna (v januarju 2020 je bila 2,1-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila −0,3-odstotna (v januarju 2020 je bila 1,7-odstotna).

Storitve so se v letu dni v povprečju podražile za 0,4 %, blago pa pocenilo za 1,2 %. Cene trajnega in poltrajnega blaga so se znižale za 0,2 %, cene blaga dnevne porabe pa za 1,7 %.

Letna deflacija v januarju 2021 je bila v glavnem posledica cenejših naftnih derivatov (tekoča goriva so se pocenila za 12,8 %, goriva in maziva za 16,6 %) in cenejših počitniških paketov (za 8,4 %). Prvi so k deflaciji prispevali 0,9 odstotne točke, drugi 0,3 odstotne točke.

Mesečno rast cen najbolj nižale zimske razprodaje

Cene v januarju 2021 so bile v povprečju za 0,4 % nižje kot v decembru 2020.

Mesečna deflacija v januarju 2021 je bila predvsem posledica nižjih cen oblačil in obutve (za 6,8 %); te so inflacijo znižale za 0,5 odstotne točke. Po 0,2 odstotne točke so k mesečni deflaciji prispevale še nižje cene zdravstvenih storitev (za 2,8 %) in nižje cene počitniških paketov (za 6,2 %).

Mesečno deflacijo so blažile višje cene naftnih derivatov in hrane (prve za 0,2 odstotne točke, druge za 0,1 odstotne točke). Cene tekočih goriv in bencina so se zvišale za 4,2 %, cene dizelskega goriva za 4,3 %, cene hrane za 0,8 % (cene sveže zelenjave za 5,9 %). Vse preostale podražitve v januarju 2021 so k mesečni inflaciji prispevale še 0,2 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v januarju 2021 –0,9-odstotna (v januarju 2020 je bila 2,3-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa –0,5-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,3-odstotna.

Cene storitev so bile v januarju 2021 v povprečju za 0,8 % višje kot v januarju 2020, cene blaga pa za 1,9 % nižje. Cene blaga dnevne porabe so se znižale za 2,9 %, cene trajnega in poltrajnega blaga pa so v povprečju ostale nespremenjene.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 2020 –0,3-odstotna (v decembru 2019 je bila 1,3-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,3-odstotna (v novembru 2020 0,2-odstotna). Najnižja je bila v Grčiji (–2,4-odstotna), najvišja, 3,4-odstotna, pa na Poljskem; v Sloveniji je bila –1,2-odstotna.

Deleži glavnih skupin v indeksu cen življenjskih potrebščin v letih 2020 in 2021
Vir: SURS, 5. 2. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V februarju 2021 mesečna temeljna obrestna mera -0,1 %, letna temeljna obrestna mera -1,30 %

STATISTIKA

05.02.2021 Mesečna temeljna obrestna mera v februarju 2021 ostaja na −0,1 %, medtem, ko se je letna temeljna obrestna mera znižala na −1,30 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, februar 2021

- Mesečna temeljna obrestna mera > - 0,1%
- Letna temeljna obrestna mera > - 1,30 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 29. 1. 2021

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna inflacija v letu 2020 -1,1-odstotna, povprečna letna -0,1-odstotna

STATISTIKA

30.12.2020 Leto 2020 zaključujemo z 1,1-odstotno deflacijo. Na višino deflacije so najbolj vplivale nižje cene naftnih derivatov. Blago se je v enem letu za 1,7 % pocenilo, storitve pa so se za 0,2 % podražile. Mesečna deflacija je bila v decembru 2020 0,3-odstotna.

Letna inflacija v 2020 −1,1-odstotna

Letna rast cen je bila v letu 2020 v povprečju −1,1-odstotna (v letu 2019 1,8-odstotna). Povprečna letna inflacija je bila −0,1-odstotna (v letu 2019 1,6-odstotna).

Cene blaga so se v enem letu v povprečju znižale, in sicer za 1,7 %, pri čemer so se znižale cene poltrajnega blaga in blaga dnevne porabe (za 4,1 % oz. 1,5 %), medtem ko so cene trajnega blaga v povprečju ostale nespremenjene. Cene storitev so se v enem letu v povprečju zvišale za 0,2 %.

K letni deflaciji so največ, 1,0 odstotne točke, prispevale nižje cene naftnih derivatov (cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 18,8 %, cene tekočih goriv pa za 14,6 %). Po 0,4 odstotne točke so k letni deflaciji prispevale še nižje cene počitniških paketov (za 9,8 %) ter nižje cene oblačil in obutve (za 5,4 %).

Na drugi strani so letno raven cen v 2020 višale cene proizvodov in storitev iz skupine zdravstvo (za 4,9 %), ki so k letni inflaciji prispevale 0,3 odstotne točke. Višje cene tobaka in tobačnih izdelkov (za 5,3 %) ter višje cene hrane (za 1,1 %) pa so k letni inflaciji prispevale še vsaka po 0,2 odstotne točke.

Cene v decembru 2020 na mesečni ravni nižje za 0,3 %

Cene življenjskih potrebščin so bile v decembru 2020 na mesečni ravni v povprečju nižje za 0,3 %.

K deflaciji v decembru 2020 so največ, 0,3 odstotne točke, prispevali cenejši počitniški paketi (za 9,3 %). Po 0,1 odstotne točke so prispevale še nižje cene oblačil in obutve (za 0,9 %) ter nižje cene hrane (za 0,7 %).

Mesečno deflacijo so na drugi strani za 0,2 odstotne točke znižali dražji naftni derivati (cene tekočih goriv so se zvišale za 5,7 %, cene goriv in maziv za osebna vozila pa za 4,1 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 2020 −1,2-odstotna (v decembru 2019 je bila 2,0-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa −0,3-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,1-odstotna.

Blago se je v letu dni pocenilo za 2,5 %. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 3,6 %, cene blaga dnevne porabe pa za 2,7 %. Cene trajnega blaga so se zvišale za 0,1 %. Cene storitev so se v primerjavi z decembrom 2019 v povprečju zvišale za 1,0 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v novembru 2020 –0,3-odstotna (enaka kot v oktobru 2020); v državah članicah EU je bila 0,2-odstotna (v oktobru 2020 je bila 0,3-odstotna). Najnižja, –2,1-odstotna, je bila ponovno v Grčiji, najvišja, 3,7-odstotna, pa na Poljskem; v Sloveniji je bila –1,1-odstotna.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 12. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V januarju 2021 mesečna temeljna obrestna mera -0,1 %, letna temeljna obrestna mera -1,17 %

STATISTIKA

30.12.2020 Mesečna temeljna obrestna mera v januarju 2021 ostaja na −0,1 %, prav tako ostaja letna temeljna obrestna na −1,17 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, januar 2021

- Mesečna temeljna obrestna mera > - 0,1%
- Letna temeljna obrestna mera > - 1,17 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 12. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

SURS: Leto 2020 v številkah

STATISTIKA

29.12.2020 SURS je pripravil statistični pregled leta 2020 v obliki digitalne publikacije.

STATISTIČNI PREGLED LETA 2020

Ob koncu leta 2020, ki ga je močno zaznamovala epidemija covida-19, objavljamo najnovejše uradne statistične podatke o stanju v državi. V poročilu, ki smo ga tokrat pripravili v obliki digitalne publikacije, so zbrani statistični podatki, ki so zaznamovali letošnje leto.

Več o tem >> Statistični pregled leta 2020

Vir: SURS, 22. 12. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Koliko dela prostih dni bo v 2021?

STATISTIKA

28.12.2020
Praznikov, ko bomo prosti med tednom v letu 2021 bo le šest od petnajstih mogočih. Za en dan se nam bo v letu 2021 podaljšalo pet koncev tedna, aprila pa bomo z dnevom dopusta v ponedeljek, 26. 4., prosti štiri dni skupaj.

Tabela : Prazniki v letu 2021

Praznik	Dan in datum
Novo leto	Petek, 1. 1. 2021
Novo leto	Sobota, 2. 1. 2021
Prešernov dan	Ponedeljek, 8. 2. 2021
Velika noč	Nedelja, 5. 4. 2021
Dan upora proti okupatorju	Torek, 27. 4. 2021
Praznik dela	Sobota, 1. 5. 2021
Praznik dela	Nedelja, 2. 5. 2021
Binkošti	Nedelja, 23. 5. 2021
Dan državnosti	Petek, 25. 6. 2021
Marijino vnebovzetje	Nedelja, 15. 8. 2021
Dan reformacije	Nedelja, 31. 10. 2021
Dan spomina na mrtve	Ponedeljek, 1. 11. 2021
Božič	Sobota, 25. 12. 2021
Dan samostojnosti in enotnosti	Nedelja, 26. 12. 2021

Vir: FinD-INFO

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za oktober 2020 za 1,2 % višja od plače za prejšnji mesec

STATISTIKA

15.12.2020 Povprečna bruto plača za oktober 2020 je znašala 1.821,44 EUR in je bila nominalno za 1,2 %, realno pa za 0,9 % višja od bruto plače za september 2020.

Povprečna plača za oktober 2020 višja od plače za september 2020
Povprečna bruto plača za oktober 2020 je znašala 1.821,44 EUR; od bruto plače za september 2020 je bila višja, nominalno za 1,2 %, realno pa za 0,9 %. Povprečna neto plača za oktober 2020 pa je znašala 1.181,35 EUR in je bila nominalno za 1,0 %, realno pa za 0,7 % višja od neto plače za september 2020.

Zvišanje povprečne plače za oktober 2020 (glede na plačo za september 2020) izrazitejše v javnem sektorju
V javnem sektorju se je povprečna bruto plača za oktober 2020 v primerjavi s plačo za september 2020 zvišala za 2,9 % (v institucionalnem sektorju država za 3,3 %), v zasebnem sektorju pa se je zvišala za 0,3 %.

Zvišanje povprečne plače najopaznejše v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, znižanje pa v dejavnosti gostinstvo
Povprečna bruto plača za oktober 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.605,03 EUR); sledila je povprečna bruto plača v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.518,43 EUR).

V primerjavi s plačo za september 2020 se je povprečna bruto plača za oktober 2020 najbolj zvišala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 10,2 %), najbolj znižala pa se je v dejavnosti gostinstvo (za 9,2 %).

Na zvišanje povprečne bruto plače v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo je (med drugim) vplivalo višje izplačilo dodatkov, povezanih z epidemijo covida-19, medtem ko je bilo znižanje povprečne bruto plače v dejavnosti gostinstvo v veliki meri posledica večjega števila napotitev zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo v drugi polovici oktobra 2020 in povečanja števila zaposlenih oseb, ki so opravljale delo z delovnim časom, krajšim od polnega.

Če bi se povprečna bruto plača za oktober 2020 izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo), bi se povprečna bruto plača (glede na bruto plačo za september 2020) v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo zvišala za 10,4 %, medtem ko bi se v dejavnosti gostinstvo znižala za 0,9 %. Primerljivi podatki za preostala področja dejavnosti po SKD so na voljo v prilogi Povprečne mesečne bruto plače, izračunane glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur, pri pravnih osebah po dejavnostih in sektorjih, Slovenija, oktober 2020, začasni podatki.

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, oktober 2020

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	X 2020	Ø I-X 2020	Ø VIII-X 2020	X 2020 IX 2020	X 2020 X 2019	Ø I-X 2020 Ø I-X 2019
	EUR			indeks

Bruto	1.821,44	1.822,89	1.811,07	101,2	104,6	105,4
Javni sektor	2.175,14	2.163,45	2.131,95	102,9	107,1	106,6
od tega sektor država	2.228,08	2.206,51	2.173,78	103,3	109,1	108,3
Zasebni sektor	1.656,03	1.662,51	1.660,29	100,3	102,9	104,5
Neto	1.181,35	1.186,34	1.176,25	101,0	105,3	106,4
Javni sektor	1.395,80	1.391,57	1.372,66	102,5	107,6	107,3
od tega sektor država	1.428,49	1.416,50	1.398,35	102,9	109,4	108,7
Zasebni sektor	1.081,07	1.089,70	1.083,96	100,2	103,6	105,7

Vir: SURS, 15. 12. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

BDP se je v tretjem četrtletju 2020 zmanjšal za 2,6 odstotka

STATISTIKA

30.11.2020 BDP se je v tretjem četrtletju 2020 zmanjšal za 2,6 %, v prvih devetih mesecih pa za 6,0 % glede na isto obdobje 2019. Po desezoniranih podatkih se je v tretjem četrtletju glede na tretje četrtletje 2019 zmanjšal za 2,9 %, glede na drugo četrtletje 2020 pa zvišal 12,4 %.

Domača potrošnja

Domače trošenje se je v tretjem četrtletju 2020 zmanjšalo za 5,0 %, od tega se je končno trošenje zmanjšalo za 0,3 %, bruto investicije pa za skoraj petino (19,6 %).

V okviru končnega trošenja se je zmanjšalo samo končno trošenje gospodinjstev in tudi to zmanjšanje je bilo manj izrazito kot v prvih dveh četrtletjih leta 2020. Končna potrošnja gospodinjstev na domačem trgu se je zmanjšala za 6,0 %; k znižanju je največ prispevalo zmanjšanje izdatkov za storitve in gorivo. Izrazitejše zmanjšanje končne potrošnje je ublažilo predvsem povečanje izdatkov za trajne dobrine, ki so bili večji za 4,3 %.

Povečalo se je tudi končno trošenje države, in sicer za 1,4 %.

Na izrazit upad bruto investicij so vplivale spremembe zalog oz. njihovo zmanjšanje. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 1,8 %. Na zmanjšanje teh je vplivalo zmanjšanje investiranja v stroje in opremo (tako v transportno opremo kot tudi v druge stroje in opremo), medtem ko se je investiranje v gradbene objekte zvišalo (za 2,7 %).

Uvoz se je zmanjšal izraziteje kot izvoz

Izvoz se je v tretjem četrtletju leta 2020 v primerjavi z istim četrtletjem 2019 zmanjšal za 9,5 %, od tega izvoz blaga za 4,6 %, izvoz storitev pa kar za 25,8 %. Uvoz se je zmanjšal za 13,1 %, od tega uvoz blaga za 11,2 %, uvoz storitev pa za 22,4 %. Med storitvami se je na obeh straneh – pri izvozu in pri uvozu – najbolj zmanjšal obseg potovanj.

Tudi zaposlenost se je zmanjšala

Skupna zaposlenost je v tretjem četrtletju 2020 znašala 1.034.564 oseb, kar je za 19.237 oseb ali 1,8 % manj kot v tretjem četrtletju 2019. Najizraziteje je upadla v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (v zaposlovalnih dejavnostih) in v predelovalnih dejavnostih.

Opombe
Vse primerjave v tem besedilu, če ni posebej omenjeno, se nanašajo na originalne podatke, na spremembe obsega (oziroma realne spremembe) ter na spremembe glede na isto četrtletje v prejšnjem letu.

Podrobnejši podatki

Podrobnejši podatki so objavljeni v podatkovni bazi tukaj.

Vir: SURS, 30. 11. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene v novembru 2020 na letni in mesečni ravni nižje (za 0,9 oz. 0,8 %)

STATISTIKA

30.11.2020 Cene življenjskih potrebščin so bile v novembru 2020 na letni ravni nižje v povprečju za 0,9 %, na mesečni ravni pa za 0,8 %. Na letno deflacijo so najbolj vplivali cenejši naftni derivati.

Na letni ravni deflacija

Letna inflacija je bila v novembru 2020 −0,9-odstotna (v novembru 2019 je bila 1,4-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 0,2-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,6-odstotna).

Cene storitev so se v enem letu zvišale v povprečju za 1,1 %, cene blaga pa znižale za 1,9 %, pri čemer so se cene poltrajnega blaga znižale za 4,8 %, cene blaga dnevne porabe za 1,4 % in cene trajnega blaga za 1,1 %.

K letni deflaciji v novembru 2020 so največ, 1,1 odstotne točke, prispevali cenejši naftni derivati (cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 21,4 %, cene tekočih goriv pa za 18,8 %). K deflaciji na letni ravni so 0,5 odstotne točke prispevala še cenejša oblačila in obutev (za 5,6 % oz. 7,5 %).

Na drugi strani so se zvišale cene hrane (za 1,8 %) ter cene proizvodov in storitev v skupini zdravje (za 5,0 %) in k letni deflaciji prispevale po 0,3 odstotne točke. Zvišale so se tudi cene tobaka (za 5,3 %) in k letni deflaciji prispevale 0,2 odstotne točke.

Cene v novembru 2020 na mesečni ravni nižje za 0,8 %

Cene življenjskih potrebščin so bile v novembru 2020 na mesečni ravni v povprečju nižje za 0,8 %.

Na novembrsko deflacijo so najbolj vplivale za 3,7 % nižje cene oblačil in obutev; te so k deflaciji prispevale 0,3 odstotne točke. 0,2 odstotne točke je k deflaciji prispevala 1,4-odstotna pocenitev hrane.

Po 0,1 odstotne točke so k deflaciji v novembru prispevale še cenejše nastanitvene storitve (za 5,0 %), cenejši drugi rekreacijski predmeti ter izdelki za vrtnarjenje in male živali (za 2,0 %), cenejši počitniški paketi (za 1,8 %), cenejši proizvodi in storitve v zvezi s prevozom (za 1,0 %) ter cenejša stanovanjska in gospodinjska oprema (za 0,7 %).

Na drugi strani so mesečno raven cen višali dražji proizvodi in storitve iz skupine zdravje (za 3,8 %) ter k mesečni deflaciji prispevali 0,2 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v novembru 2020 –1,1-odstotna (v novembru 2019 je bila 1,4-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,0-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,6-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,6-odstotna.

Blago se je v letu dni pocenilo za 2,7 %. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 4,3 %, cene blaga dnevne porabe za 2,7 % in cene trajnega blaga za 0,9 %. Cene storitev so se v primerjavi z novembrom 2019 v povprečju zvišale za 1,5 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v oktobru 2020 –0,3-odstotna (enaka kot v septembru 2020); v državah članicah EU je bila 0,3-odstotna (in tudi enaka kot v septembru 2020). Najnižja, –2,0-odstotna, je bila v Grčiji, najvišja, 3,8-odstotna, pa na Poljskem; v Sloveniji je bila –0,5-odstotna.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30.11. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V decembru 2020 mesečna temeljna obrestna mera -0,1 %, letna temeljna obrestna mera -1,17 %

STATISTIKA

30.11.2020 Mesečna temeljna obrestna mera se je v decembru 2020 znižala na −0,1 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera znižala na −1,17 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, december 2020

- Mesečna temeljna obrestna mera > -0,01%
- Letna temeljna obrestna mera > -1,17 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 11. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za september 2020 za 0,7 % nižja od plače za prejšnji mesec

STATISTIKA

16.11.2020 Povprečna bruto plača za september 2020 je znašala 1.799,07 EUR in je bila nominalno za 0,7 %, realno pa za 0,3 % nižja od bruto plače za avgust 2020.

Povprečna plača za september 2020 nižja od plače za avgust 2020
Povprečna plača za september 2020 je znašala 1.799,07 EUR bruto oz. 1.169,52 EUR neto; od plače za avgust 2020 je bila nižja, nominalno za 0,7 %, realno pa za 0,3 %.

Če bi se povprečna plača izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število vseh zaposlenih oseb, ki so prejele plačo), bi bila povprečna bruto plača za september 2020 nominalno za 0,2 % višja od povprečne bruto plače za avgust 2020.

Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2020 se je v primerjavi s povprečno mesečno bruto plačo za isto obdobje 2019 zvišala, in sicer nominalno za 5,5 %, realno pa za 5,3 %.

Povprečna bruto plača za september 2020 nižja od plače za avgust 2020 le v zasebnem sektorju
Povprečna bruto plača za september 2020 je bila v zasebnem sektorju za 1,3 % nižja od plače za avgust 2020, v javnem sektorju pa za 0,3 % višja od plače za avgust 2020 (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 0,9 %).

Povprečna bruto plača za september 2020 najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih
Povprečna bruto plača za september 2020 se je v primerjavi s plačo za avgust 2020 najbolj znižala v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 9,0 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil, izplačanih s plačo za september 2020), najbolj pa se je zvišala v dejavnosti izobraževanje (za 2,9 %).

Povprečna bruto plača za september 2020 je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (2.533,97 EUR).

Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2020 se je v primerjavi s povprečno mesečno bruto plačo za isto obdobje 2019 zvišala v večini dejavnosti, najopazneje v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 12,9 %). Znižala se je le v dejavnosti gostinstvo (za 1,9 %).

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, september 2020

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	IX 2020	Ø I-IX 2020	Ø VII-IX 2020	IX 2020 VIII 2020	IX 2020 IX 2019	Ø I-IX 2020 Ø I-IX 2019
	EUR			indeks

Bruto	1.799,07	1.823,05	1.807,65	99,3	105,1	105,5
Javni sektor	2.113,39	2.162,13	2.121,18	100,3	104,5	106,5
od tega sektor država	2.155,93	2.204,07	2.162,50	100,9	105,3	108,2
Zasebni sektor	1.651,25	1.663,25	1.660,27	98,7	105,2	104,7
Neto	1.169,52	1.186,91	1.174,53	99,3	105,8	106,5
Javni sektor	1.361,72	1.391,09	1.367,11	100,1	105,4	107,2
od tega sektor država	1.388,17	1.415,15	1.392,39	100,7	106,1	108,6
Zasebni sektor	1.079,12	1.090,68	1.084,01	98,8	105,9	105,9

Vir: SURS

Vir: SURS, 16. 11. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Hitro rastoča podjetja v obdobju 2015-2019

STATISTIKA

02.11.2020 AJPES je iz javno objavljenih letnih poročil gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov, v skladu z metodologijo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, tudi letos pripravil seznam hitro rastočih podjetij za obdobje 2015-2019.

- Število vključenih podjetij: 120.459

- Število hitro rastočih podjetij: 5.905

- Število podjetij, ki ohranjajo hitro rast iz preteklih let: 102

Hitro rastoča podjetja predstavljajo 4,9 % vseh podjetij, zaposlujejo 16,3 % vseh delavcev v državi (98.673) in so dosegla 19,9 mrd evrov čistih prihodkov od prodaje.

- Podatki o hitro rastočih podjetjih v obdobju 2015-2019

- Hitro rastoča podjetja v obdobju 2015-2019

Več o tem na povezavi tukaj.

Vir: AJPES, 30. 10. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna inflacija v oktobru 2020 negativna (-0,1 %), mesečna inflacija 0,3-odstotna

STATISTIKA

31.10.2020 V oktobru 2020 smo imeli na letni ravni deflacijo, in sicer 0,1-odstotno, na mesečni ravni pa 0,3-odstotno inflacijo. V enem letu se je blago pocenilo za 0,8 %, storitve pa so se podražile za 1,2 %.

Inflacija v oktobru na letni ravni −0,1-odstotna

Letna rast cen je bila v oktobru 2020 −0,1-odstotna (v oktobru 2019 je bila 1,4-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast je bila 0,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,6-odstotna).

Cene storitev so bile v primerjavi z oktobrom 2019 v povprečju višje za 1,2 %, cene blaga pa nižje za 0,8 %. Poltrajno blago se je pocenilo za 1,2 %, trajno blago za 0,9 %, blago dnevne porabe pa za 0,7 %.

K letni deflaciji so največ, za 1,2 odstotne točke, prispevale nižje cene naftnih derivatov; bencin se je pocenil za 22,5 %, dizelsko gorivo za 20,7 %, tekoča goriva pa za 20,9 %. Za 0,2 odstotne točke so deflacijo zvišali še cenejši rabljeni avtomobili (za 12,0 %).

Na drugi strani je letno rast cen za 0,5 odstotne točke zvišala podražitev hrane (za 3,6 %), po 0,2 odstotne točke pa sta jo zvišali še podražitev tobačnih izdelkov (za 5,3 %) ter podražitev oskrbe z vodo in raznih storitev v zvezi s stanovanjem (za 6,5 %).

V oktobru dražji oblačila in obutev ter tobačni izdelki

Cene življenjskih potrebščin so bile v oktobru 2020 na mesečni ravni v povprečju višje za 0,3 %.

Prehod na jesensko-zimsko kolekcijo v trgovinah je vplival na dvig cen v skupini obleka in obutev tudi še v oktobru. Oblačila so bila tako za 8,9 % dražja kot v prejšnjem mesecu, obutev pa za 5,3 %, kar je mesečno inflacijo zvišalo za 0,5 odstotne točke. Podražili so se tudi tobačni izdelki (za 5,3 %), kar je k mesečni inflaciji prispevalo 0,2 odstotne točke.

Na drugi strani so mesečno raven cen nižali cenejši počitniški paketi (za 7,6 %) in cenejše sveže sadje (za 6,0 %); prvi so jo znižali za 0,3 odstotne točke, drugi za 0,1 odstotne točke.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v oktobru 2020 –0,5-odstotna (v oktobru 2019 je bila 1,5-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,2-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,7-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,3-odstotna.

Blago se je v letu dni pocenilo za 1,7 %. Cene blaga dnevne porabe so se znižale za 2,0 %, cene poltrajnega blaga za 1,2 % in cene trajnega blaga za 0,8 %. Cene storitev so se v letu dni v povprečju zvišale za 1,4 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v septembru 2020 –0,3-odstotna (v avgustu 2020 je bila –0,2-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,3-odstotna (v avgustu 2020 0,4-odstotna). Najnižja, –2,3-odstotna, je bila v Grčiji, najvišja, 3,8-odstotna, pa na Poljskem. V Sloveniji je bila –0,7-odstotna.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 10. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V novembru 2020 mesečna temeljna obrestna mera 0,0 %, letna temeljna obrestna mera 0,00 %

STATISTIKA

31.10.2020 Mesečna temeljna obrestna mera v novembru 2020 ostaja na 0,0 %, prav tako ostaja letna temeljna obrestna mera na 0,00 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, november 2020

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0 %
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 10. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna plača za avgust 2020 približno enaka plači za prejšnji mesec

STATISTIKA

15.10.2020 Povprečna bruto plača za avgust 2020 je znašala 1.812,66 EUR in je bila nominalno za 0,1 %, realno pa za 0,2 % višja od bruto plače za julij 2020.

Povprečna plača za avgust 2020 približno enaka plači za julij 2020
Povprečna plača za avgust 2020 je znašala 1.812,66 EUR bruto oz. 1.177,88 EUR neto; od plače za julij 2020 je bila višja, nominalno za 0,1 %, realno pa za 0,2 %.

Če bi se povprečna plača izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število vseh zaposlenih oseb, ki so prejele plačo), bi bila povprečna bruto plača za avgust 2020 nominalno za 1,0 % nižja od povprečne bruto plače za julij 2020.

Povprečna plača za avgust 2020 v javnem sektorju nižja, v zasebnem sektorju pa višja od plače za julij 2020
Povprečna bruto plača za avgust 2020 je bila v javnem sektorju za 1,7 % nižja od plače za julij 2020 (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 2,6 %), v zasebnem sektorju pa za 1,1 % višja od plače za julij 2020.

Povprečna bruto plača za avgust 2020 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna bruto plača za avgust 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.774,26 EUR); v tej dejavnosti se je povprečna bruto plača v primerjavi z bruto plačo za prejšnji mesec tudi najbolj zvišala (za 7,7 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil, izplačanih s plačo za avgust 2020).

Med dejavnostmi, v katerih se je povprečna bruto plača za avgust 2020 glede na povprečno bruto plačo za julij 2020 znižala, je bilo znižanje najopaznejše v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (3,7-odstotno).

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, avgust 2020

Vir: SURS, 15. 10. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Septembra na letni ravni 0,3-odstotna, na mesečni 0,4-odstotna deflacija

STATISTIKA

30.09.2020 Cene življenjskih potrebščin so bile septembra 2020 na letni ravni nižje za 0,3 %, na mesečni ravni za 0,4 %. Na letno deflacijo so najbolj vplivale nižje cene naftnih derivatov. Blago se je v enem letu pocenilo za 1 %, storitve pa so se podražile za 0,8 %.

Cene septembra 2020 na letni ravni nižje povprečno za 0,3 %

Letna deflacija je bila septembra 2020 0,3-odstotna (v septembru 2019 smo imeli 1,7-odstotno inflacijo). Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,5-odstotna (v enakem obdobju prejšnjega leta 1,7-odstotna).

Blago se je v zadnjem letu v povprečju pocenilo za 1 %. Znižale so se cene vseh vrst blaga: poltrajno blago za 3,4 %, blago dnevne porabe za 0,5 % in trajno blago za 0,2 %. Cene storitev so se v tem obdobju v povprečju zvišale za 0,8 %.

Na letno deflacijo so imeli največji vpliv (1,0 odstotne točke) cenejši naftni derivati. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale za 19,7 % (cene bencina za 20,5 %, cene dizelskega goriva za 19,5 %), cene tekočih goriv pa za 16,3 %. Na deflacijo so imele 0,4 odstotne točke vpliva še nižje cene oblačil in obutve (za 5,3 %).

Hrana je bila v septembru 2020 v povprečju za 4,4 % dražja kot v septembru 2019, kar je letno deflacijo ublažilo za 0,6 odstotne točke.

Mesečna deflacija 0,4-odstotna

Cene življenjskih potrebščin so bile septembra 2020 na mesečni ravni v povprečju nižje za 0,4 %. K mesečni deflaciji je največ, 0,7 odstotne točke, prispevalo znižanje cen počitniških paketov (za 14,9 %). Po 0,1 odstotne točke so k mesečni deflaciji prispevale še cenejše nastanitvene storitve (za 4,9 %), avtomobili (za 1,1 %), proizvodi iz skupine električna energija, plin in druga goriva (za 0,9 %) ter hrana (za 0,4 %).

Deflacijo so blažile višje cene oblačil in obutve (za 7,1 %) ter še druge septembrske podražitve (prve za 0,5 odstotne točke, druge za 0,2 odstotne točke).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v septembru 2020 –0,7-odstotna (v septembru 2019 je bila 1,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,2-odstotna.

Blago se je v letu dni pocenilo za 1,9 %. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 3,5 %, cene blaga dnevne porabe za 1,9 % in cene trajnega blaga za 0,3 %. Cene storitev pa so se v letu dni v povprečju zvišale za 1,2 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v avgustu 2020 –0,2-odstotna (v juliju 2020 je bila 0,4-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,4-odstotna (v juliju 2020 0,9-odstotna). Najnižja, –2,9-odstotna, je bila na Cipru, najvišja, 4-odstotna, pa na Madžarskem. V Sloveniji je bila –0,7-odstotna.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 9. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V oktobru 2020 mesečna temeljna obrestna mera 0,0 %, letna temeljna obrestna mera 0,00 %

STATISTIKA

30.09.2020
Mesečna temeljna obrestna mera v oktobru 2020 ostaja na 0,0 %, prav tako ostaja letna temeljna obrestna mera na 0,00 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, oktober 2020

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0 %
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 9. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za julij 2020 približno enaka plači za junij 2020

STATISTIKA

15.09.2020 Povprečna bruto plača za julij 2020 je znašala 1.811,28 EUR in je bila nominalno za 0,1 % nižja od bruto plače za junij 2020, realno pa približno enaka bruto plači za junij 2020.

Povprečna plača za julij 2020 približno enaka povprečni plači za prejšnji mesec
Povprečna bruto plača za julij 2020 je znašala 1.811,28 EUR in je bila nominalno za 0,1 % nižja od bruto plače za junij 2020, realno pa približno enaka bruto plači za junij 2020. Povprečna neto plača za julij 2020 je znašala 1.176,25 EUR in je bila nominalno za 0,1 %, realno pa za 0,2 % višja od neto plače za junij 2020.

Povprečna plača za julij 2020 se v primerjavi s plačo za junij 2020 ni bistveno spremenila tudi zato, ker so v obeh omenjenih mesecih veljali enaki ukrepi, povezani z epidemijo covida-19 (subvencija za delo s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo za začasno čakanje na delo).

Če bi se povprečna plača izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb), bi bila povprečna bruto plača za julij 2020 nominalno za 0,6 % nižja od povprečne bruto plače za junij 2020.

Povprečna plača za julij 2020 višja od plače za junij 2020 le v zasebnem sektorju
Povprečna bruto plača za julij 2020 je bila v zasebnem sektorju za 1,4 % višja, v javnem sektorju pa za 2,3 % nižja od plače za junij 2020.

Povprečna bruto plača za julij 2020 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna bruto plača za julij 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.577,01 EUR), čeprav se je prav v tej dejavnosti povprečna bruto plača v primerjavi z bruto plačo za prejšnji mesec najbolj znižala (za 11,3 %; predvsem zaradi nižjih izrednih izplačil, izplačanih s plačo za julij 2020).

Glede na povprečno bruto plačo za junij 2020 se je povprečna bruto plača za julij 2020 najbolj zvišala v dejavnosti gostinstvo (za 8,2 %). Če pa bi se povprečna bruto plača za julij 2020 izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb), bi se povprečna bruto plača v tej dejavnosti zvišala le za 1,2 %.

Primerljivi podatki za preostala področja dejavnosti po SKD so na voljo v prilogi Povprečne mesečne bruto plače, izračunane glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur, pri pravnih osebah po dejavnostih in sektorjih, Slovenija, julij 2020, začasni podatki.

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, julij 2020

Povprečne mesečne plače pri pravnih osebah, Slovenija

	VII 2020	Ø I-VII 2020	Ø V-VII 2020	VII 2020 VI 2020	VII 2020 VII 2019	Ø I-VII 2020 Ø I-VII 2019
	EUR			indeks

Bruto	1.811,28	1.828,06	1.837,49	99,9	104,3	105,7
Javni sektor	2.143,15	2.177,20	2.211,88	97,7	104,8	107,1
od tega sektor država	2.194,75	2.220,78	2.271,71	97,5	107,2	109,0
Zasebni sektor	1.655,91	1.663,48	1.657,97	101,4	103,7	104,6
Neto	1.176,25	1.190,76	1.197,63	100,1	105,1	106,8
Javni sektor	1.379,33	1.399,82	1.419,65	98,1	105,7	107,8
od tega sektor država	1.410,92	1.424,43	1.453,69	97,9	107,8	109,2
Zasebni sektor	1.081,17	1.092,21	1.091,16	101,4	104,5	105,9

>

Vir: SURS, 15. 9. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V septembru 2020 mesečna temeljna obrestna mera 0,0 %, letna temeljna obrestna mera 0,00 %

STATISTIKA

31.08.2020
Mesečna temeljna obrestna mera v septembru 2020 ostaja na 0,0 %, prav tako ostaja letna temeljna obrestna mera na 0,00 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, september 2020

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0 %
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 8. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Slovenija avgusta z mesečno in letno 0,1-odstotno deflacijo

STATISTIKA

31.08.2020
Cene življenjskih potrebščin so bile v avgustu 2020 tako na letni kot mesečni ravni v povprečju za 0,1 % nižje. K letni deflaciji so največ prispevali cenejši naftni derivati. Blago se je v enem letu pocenilo povprečno za 1,2 %, storitve pa so se podražile povprečno za 1,6 %.

V avgustu 2020 na letni ravni 0,1-odstotna deflacija

Rast cen življenjskih potrebščin je bila v avgustu 2020 na letni ravni –0,1-odstotna (v avgustu 2019 je bila 2,3-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,7-odstotna).

Blago se je v letu dni (od avgusta 2019 do avgusta 2020) pocenilo povprečno za 1,2 %. Pocenile so se vse vrste blaga: poltrajno blago za 2,9 %, trajno blago za 0,9 % in blago dnevne porabe za 0,7 %. Cene storitev so se v tem obdobju v povprečju zvišale za 1,6 %.

K letni deflaciji so v avgustu 2020 največ, 1,1 odstotne točke, prispevali cenejši naftni derivati. Cene goriv in maziv za osebna vozila so se znižale povprečno za 21,2 % (cene bencina so se znižale za 23,1 %, cene dizelskega goriva za 19,5 %), cene tekočih goriv pa za 15,9 %.

Na drugi strani so letno deflacijo za 0,5 odstotne točke, znižale višje cene hrane (za 3,8 %), za 0,3 odstotne točke pa dražje raznovrstno blago in storitve (za 3,5 %).

Cene v avgustu 2020 tudi na mesečni ravni nižje za 0,1 %

V avgustu 2020 smo imeli deflacijo tudi na mesečni ravni. Cene življenjskih potrebščin so bile v tem mesecu v povprečju za 0,1 % nižje kot v prejšnjem mesecu. K mesečni deflaciji so 0,1 odstotne točke prispevale nižje cene oblačil in obutve (za 1,5 %), 0,1 odstotne točke pa preostale avgustovske pocenitve.

Deflacijo v avgustu 2020 so za 0,1 odstotne točke znižale višje cene hrane (za 0,3 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v avgustu 2020 –0,7-odstotna (v avgustu 2019 je bila 2,4-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,6-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,0-odstotna.

Blago se je v letu dni pocenilo za 2,1 %. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 3,1 %, cene blaga dnevne porabe za 2,1 % in cene trajnega blaga za 0,8 %. Cene storitev so se v primerjavi z avgustom 2019 v povprečju zvišale za 1,5 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juliju 2020 0,4-odstotna (v juniju 2020 je bila 0,3-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,9-odstotna (v juniju 2020 0,8-odstotna). Najnižja, –2,1-odstotna, je bila v Grčiji, najvišja, 3,9-odstotna, pa na Madžarskem. V Sloveniji je bila –0,3-odstotna.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 31. 8. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za junij 2020 za 4,2 % nižja od plače za maj 2020

STATISTIKA

17.08.2020 Povprečna bruto plača za junij 2020 je znašala 1.812,72 EUR in je bila nominalno za 4,2 %, realno pa za 5,4 % nižja od bruto plače za maj 2020. V primerjavi s povprečno bruto plačo za junij 2019 pa je bila višja: nominalno za 5,5 % oz. realno za 5,8 %.

Povprečna plača za junij 2020 nižja od plače za maj 2020, toda višja od plače za junij 2019
Povprečna bruto plača za junij 2020 je znašala 1.812,72 EUR; od bruto plače za maj 2020 je bila nižja, nominalno za 4,2 %, realno pa za 5,4 %. Povprečna neto plača za junij 2020 pa je znašala 1.175,47 EUR in je bila nominalno za 5,5 % (oz. realno za 6,7 %) nižja od neto plače za maj 2020.

Če bi se povprečna plača izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb), bi se povprečna bruto plača za junij 2020 (glede na bruto plačo za maj 2020) nominalno znižala za 7,3 %.

Znižanje povprečne plače za junij 2020 glede na plačo za maj 2020 je bilo v precejšnji meri posledica prenehanja izplačil kriznega dodatka v skladu z interventnim zakonom in/ali veljavnimi kolektivnimi pogodbami za opravljeno delo v času epidemije COVID-19, delno pa tudi uvedbe subvencije za delo s skrajšanim delovnim časom (to je povzročilo povečanje števila zaposlenih oseb, ki so opravljale delo z delovnim časom, krajšim od polnega delovnega časa).

V primerjavi z bruto plačo za junij 2019 je bila povprečna bruto plača za junij 2020 višja: nominalno za 5,5 %, realno pa za 5,8 %.

Povprečna plača za junij 2020 v obeh sektorjih, javnem in zasebnem, nižja od plače za maj 2020
Povprečna bruto plača za junij 2020 je bila v primerjavi s plačo za maj 2020 nižja v obeh sektorjih, v javnem sektorju za 4,6 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 5,1 %), v zasebnem sektorju pa za 3,3 %.

Povprečna bruto plača za junij 2020 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna bruto plača za junij 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.905,56 EUR). V tej dejavnosti se je povprečna bruto plača za junij 2020 glede na povprečno bruto plačo za maj 2020 tudi najbolj zvišala (za 12,2 %; predvsem zaradi višjih izrednih izplačil, izplačanih s plačo za junij 2020).

Povprečna bruto plača za junij 2020 pa se je glede na povprečno bruto plačo za maj 2020 najbolj znižala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 13,7 %).

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, junij 2020

Vir: SURS, 17. 8. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V avgustu 2020 mesečna temeljna obrestna mera 0,0 %, letna temeljna obrestna mera 0,00 %

STATISTIKA

03.08.2020 Mesečna temeljna obrestna mera v avgustu 2020 ostaja na 0,0 %, prav tako ostaja letna temeljna obrestna mera na 0,00 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, avgust 2020

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0 %
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 7. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Julija 2020 letna inflacija 0,3 odstotna; na mesečni ravni cene v povprečju nižje za 0,1 odstotek

STATISTIKA

03.08.2020 Julija 2020 je bila inflacija na letni ravni 0,3 odstotna. Cene storitev so se v tem obdobju zvišale za 2,1 %, cene blaga pa znižale za 0,8 %. Na mesečni ravni je bila zabeležena deflacija (0,1 odstotna), kar je v največji meri posledica znižanja cen oblačil in obutve (za 10,3 %).

Na letni ravni cene v povprečju višje za 0,3 %

Cene življenjskih potrebščin so se v juliju 2020 na letni ravni v povprečju dvignile za 0,3 % (julija 2019 je bila letna inflacija 2-odstotna). Povprečna 12-mesečna rast je bila 0,9-odstotna (leto pred tem, tj. v juliju 2019, je bila 1,7 %).

Cene storitev so se v enem letu v povprečju dvignile za 2,1 %. V istem obdobju se je blago v povprečju pocenilo za 0,8 %. V povprečju so se pocenile vse vrste blaga (trajno blago za 1 %, poltrajno blago za 0,8 % ter blago dnevne porabe za 0,6 %).

Največji vpliv na dvig cen na letni ravni so imele podražitve hrane (za 0,5 odstotne točke). Cene sadja so se v povprečju dvignile za 16,2 % ter cene mesa za 6,3 %. Z 0,3 odstotne točke so na letno inflacijo vplivale tudi podražitve v skupini raznovrstno blago in storitve (cene zavarovanj so se zvišale za 5,4 %).

Nižje cene naftnih derivatov so z –1,0 odstotne točke vplivale na gibanje cen na letni ravni. Goriva in maziva za osebna vozila so se julija 2020 v primerjavi z julijem 2019 v povprečju pocenila za 20,3 %, tekoča goriva pa za 14,2 %.

Na mesečni ravni 0,1–odstotna deflacija

Julija 2020 so bile cene v primerjavi s prejšnjim mesecem v povprečju za 0,1 % nižje. Največji vpliv so imele poletne razprodaje oblačil in obutve (za –0,8 odstotne točke). Oblačila so se v povprečju pocenila za 11,3 %, obutev pa za 8,1 %.

Na mesečni ravni so na gibanje cen vplivale (z 0,4 odstotne točke) višje cene počitniških paketov; v povprečju so se cene počitniških paketov zvišale za 10,2 %. 0,1 odstotne točke vpliva so imele tudi podražitve tekočih goriv in nastanitvenih storitev. V enem mesecu so se tekoča goriva v povprečju podražila za 10,5 %, nastanitvene storitve pa za 4,3 %. 0,1 odstotne točke vpliva so imele ostale julijske podražitve.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juliju 2020 negativna, in sicer je bila –0,3-odstotna (v juliju 2019 je bila pozitivna, in sicer 2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 0,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,2-odstotna.

Blago se je v letu dni pocenilo za 1,6 %. V povprečju se je pocenilo blago vseh kategorij (blago dnevne porabe se je pocenilo za 1,9 %, poltrajno blago za 0,9 % in trajno blago za 0,8 %). Storitve pa so se podražile za 1,8 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juniju 2020 0,3-odstotna (v maju 2020 je bila 0,1-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,8-odstotna (v maju 2020 je bila 0,6-odstotna). Najnižja je bila v Cipru (–2,2-odstotna), najvišja na Poljskem (3,8-odstotna); v Sloveniji je bila –0,8-odstotna.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 31. 7. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za maj 2020 za 2,3 % nižja od plače za april 2020

STATISTIKA

15.07.2020 Povprečna bruto plača za maj 2020 je znašala 1.892,31 EUR in je bila nominalno za 2,3 %, realno pa za 3,2 % nižja od bruto plače za april 2020. V primerjavi s povprečno bruto plačo za maj 2019 pa je bila višja: nominalno za 9,5 %, realno pa za 10,8 %.

Povprečna plača za maj 2020 nižja od plače za april 2020, toda višja od plače za maj 2019
Povprečna bruto plača za maj 2020 je znašala 1.892,31 EUR; od bruto plače za april 2020 je bila nižja, nominalno za 2,3 %, realno pa za 3,2 %. Povprečna neto plača za maj 2020 pa je znašala 1.244,44 EUR in je bila nominalno za 1,7 %, realno pa za 2,6 % nižja od neto plače za april 2020.

Glede na bruto plačo za maj 2019 je bila povprečna bruto plača za maj 2020 nominalno višja za 9,5 %, realno pa višja za 10,8 %. Tolikšno zvišanje povprečne bruto plače na medletni ravni je bilo v precejšnji meri posledica ukrepov, sprejetih zaradi epidemije COVID-19 (ti so bili v maju 2020 podobni kot v aprilu 2020).

Povprečna plača za maj 2020 v obeh sektorjih, javnem in zasebnem, nižja od plače za april 2020
Povprečna bruto plača za maj 2020 je bila v primerjavi s plačo za april 2020 nižja v obeh sektorjih, v zasebnem sektorju za 2,5 %, v javnem sektorju pa za 2,2 % (v institucionalnem sektorju država je bila nižja za 1,9 %).

Povprečna bruto plača za maj 2020 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna bruto plača za maj 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (2.589,33 EUR).

Glede na bruto plačo za april 2020 se je povprečna bruto plača za maj 2020 najbolj zvišala v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (za 7,0 %), najbolj pa se je znižala v dejavnosti gostinstvo (za 8,0 %). Če bi se povprečna bruto plača za maj 2020 izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb), bi se povprečna bruto plača (glede na bruto plačo za april 2020) v obeh omenjenih dejavnostih zvišala: v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti za 4,8 %, v dejavnosti gostinstvo pa za 1,0 %.

Primerljivi podatki za preostala področja dejavnosti po SKD so na voljo v prilogi Povprečne mesečne bruto plače, izračunane glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur, pri pravnih osebah po dejavnostih in sektorjih, Slovenija, maj 2020, začasni podatki.

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, maj 2020

Vir: SURS, 15. 7. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna inflacija v juniju 2020 negativna (–0,3 %), mesečna pozitivna (1,3 %)

STATISTIKA

30.06.2020
Cene življenjskih potrebščin so se v juniju 2020 na letni ravni v povprečju za 0,3 % znižale, na mesečni ravni pa za 1,3 % zvišale. V prvi polovici leta 2020 je bila rast cen 0,2-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 2,4-odstotna).

Cene v juniju na letni ravni v povprečju nižje za 0,3 %

Cene življenjskih potrebščin so bile v juniju 2020 v primerjavi z junijem 2019 v povprečju za 0,3 % nižje. Povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1-odstotna (v istem mesecu prejšnjega leta 1,7-odstotna).

Blago se je na letni ravni v povprečju pocenilo za 1,5 %, storitve pa so se v povprečju podražile, in sicer za 1,9 %. Cene poltrajnega blaga so se znižale za 2,9 %, trajnega blaga za 1,3 % in blaga dnevne porabe za 1,2 %.

K letni deflaciji je največ, 1,2 odstotne točke, prispevala pocenitev naftnih derivatov (tekoča goriva so se pocenila za 24,6 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 22,4 %). Dodatne 0,3 odstotne točke je k deflaciji prispevalo znižanje cen oblačil (za 5 %).

Letno deflacijo je za 0,5 odstotne točke zvišala dražja hrana (cene sadja so se dvignile za 17,2 %, cene mesa za 5,9 %), za 0,3 odstotne točke dražje raznovrstno blago in storitve (za 3,8 %) in za 0,2 odstotne točke dražja oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 6,5 %).

Gibanje cen v prvi polovici leta 2020

Rast cen je bila v prvi polovici leta 2020 0,2-odstotna (v istem obdobju leta 2019 2,4-odstotna).

V prvi polovici leta 2020 so se izraziteje zvišale cene življenjskih potrebščin v skupini rekreacija in kultura (za 5,8 %) in cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 4 %), pa tudi uslug v restavracijah in hotelih (za 1,8 %).

Izraziteje znižale pa so se cene v skupinah prevoz (5,8 %) ter oblačila in obutev (2,7 %).

Na mesečno inflacijo v juniju 2020 so najbolj vplivale cene električne energije

Cene življenjskih potrebščin so bile v juniju 2020 v povprečju za 1,3 % višje kot v maju 2020.

V juniju 2020 so se v primerjavi z majem 2020 najbolj spremenile cene električne energije (bile so povprečno za 42,5 % višje), kar je bilo v največji meri posledica prenehanja veljavnosti vladnega odloka o začasnem neplačevanju prispevka zaradi epidemije. Ta sprememba je k mesečni inflaciji prispevala 1 odstotno točko. 0,4 odstotne točke so prispevali še dražji počitniški paketi (za 9,1 %) in po 0,1 odstotne točke dražja tekoča goriva (za 9,2 %), obutev (za 3,6 %) in novi avtomobili (za 2,7 %).

Mesečno inflacijo so v juniju 2020 blažile nižje cene hrane (za 1,6 %) in oblačil (za 1,5 %). Nižje cene hrane so jo znižale za 0,2 odstotne točke, nižje cene oblačil pa za 0,1 odstotne točke. Za preostalo 0,1 odstotne točke so jo znižale preostale junijske pocenitve.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v juniju 2020 negativna, in sicer je bila –0,8-odstotna (v juniju 2019 je bila pozitivna, in sicer 1,9-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna.

Blago se je v letu dni pocenilo za 2,4 %, storitve pa so se podražile za 1,7 %. Cene poltrajnega blaga, blaga dnevne porabe in trajnega blaga so se znižale za 2,7 %, 2,6 % in 1,2 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v maju 2020 0,1-odstotna (v aprilu 2020 je bila 0,3-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,6-odstotna (v aprilu 2020 je bila 0,7-odstotna). Najnižja je bila v Estoniji (–1,8-odstotna), najvišja na Poljskem (3,4-odstotna); v Sloveniji je bila –1,4-odstotna.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 6. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V juliju 2020 mesečna temeljna obrestna mera 0,0 %, letna temeljna obrestna mera 0,00 %

STATISTIKA

30.06.2020
Mesečna temeljna obrestna mera se je v juliju 2020 zvišala na 0,0 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 0,00 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, julij 2020

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0 %
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 6. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Gospodarsko razpoloženje drugi mesec zapored navzgor

STATISTIKA

26.06.2020 V juniju 2020 so vsi posamezni kazalniki pozitivno vplivali na gospodarsko klimo. Ta se je na mesečni ravni zvišala za 8,7 odstotne točke.

Gospodarska klima na mesečni ravni višja

Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v juniju 2020 (-24,0 odstotne točke) za 8,7 odstotne točke višja kot v maju 2020 (-32,6 odstotne točke). Po izrazitem padcu v aprilu 2020 se gospodarska klima izboljšuje, še vedno pa je za 24,1 odstotne točke nižje od dolgoletnega povprečja.

Tokrat so na zvišanje kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni vplivali vsi kazalniki: kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 3,1 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 2,3 odstotne točke), med potrošniki (za 1,7 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,9 odstotne točke) in v gradbeništvu (za 0,6 odstotne točke).

Močan upad gospodarske klime na letni ravni

Glede na junij 2019 je bil kazalnik gospodarske klime v juniju 2020 za 29,3 odstotne točke nižji.

Znižanje vrednosti tega kazalnika na letni ravni je bilo posledica znižanja vseh petih kazalnikov zaupanja: v storitvenih dejavnostih (za 14,3 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 6,7 odstotne točke), med potrošniki (za 5,9 odstotne točke), v gradbeništvu (za 1,3 odstotne točke) in v trgovini na drobno (za 1,1 odstotne točke).

Kazalnik gospodarske klime, Slovenija, januar 2005–junij 2020 /File/NewsImage/25079" alt="Kazalnik gospodarske klime, Slovenija, januar 2005–junij 2020" Vpliv posameznih kazalnikov zaupanja na mesečno spremembo gospodarske klime, Slovenija, junij 2020

Vpliv posameznih kazalnikov zaupanja na mesečno spremembo gospodarske klime, Slovenija, junij 2020

Vir: SURS, 24. 6. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V juniju 2020 mesečna temeljna obrestna mera -0,1 %, letna temeljna obrestna mera -1,21 %

STATISTIKA

29.05.2020 Mesečna temeljna obrestna mera v juniju 2020 ostaja −0,1 %, medtem ko se je letna temeljna obrestna mera znižala na −1,21 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, junij 2020

- Mesečna temeljna obrestna mera > - 0,1 %
- Letna temeljna obrestna mera > -1,21 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 29. 5. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna inflacija tudi v maju 2020 negativna (-1,2 %), mesečna inflacija 0,9-odstotna

STATISTIKA

29.05.2020 V maju 2020 smo imeli na letni ravni 1,2-odstotno deflacijo. V enem letu se je blago pocenilo za 2,9 %, storitve pa so se podražile za 2,0 %. Na mesečni ravni smo zabeležili 0,9-odstotno rast cen, kar je predvsem posledica višjih cen hrane.

Letna inflacija −1,2 %

Rast cen življenjskih potrebščin je bila v maju 2020 na letni ravni –1,2-odstotna (v maju 2019 je bila 1,4-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,2-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,7-odstotna).

V letu dni se je blago pocenilo za 2,9 %. Pocenile so se vse vrste blaga: trajno blago za 2,3 %, poltrajno blago za 2,9 % in blago dnevne porabe za 3,1%. Cene storitev so se v enem letu zvišale za 2,0 %.

K letni deflaciji so tudi v maju 2020 največ, 1,4 odstotne točke, prispevali cenejši naftni derivati (cene tekočih goriv so se znižale za 32,4 %, cene goriv in maziv za osebna vozila pa za 23,9 %); cene bencina so se znižale za 25,5 %, cene dizelskega goriva pa za 22,5 %. Dodatne 0,3 odstotne točke je inflacijo znižala cenejša obleka in obutev (za 4,2 %).

Na drugi strani so letno inflacijo najbolj, za 0,8 odstotne točke, zvišale višje cene hrane (za 5,4 %); sveže sadje se je podražilo za 23,4 %, meso za 10,6 %.

K majski inflaciji so največ prispevale višje cene hrane

Cene življenjskih potrebščin so bile v maju 2020 v povprečju za 0,9 % višje kot v prejšnjem mesecu. K mesečni inflaciji so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene svežega sadja (za 32,8 %), 0,3 odstotne točke višje cene blaga in storitev iz skupine rekreacija in kultura (za 2,7 %), po 0,1 odstotne točke vsak pa še dražja obleka in obutev (za 1,1 %), druge storitve v zvezi z osebnimi vozili (za 5,9 %) ter vse druge majske podražitve.

Mesečno inflacijo so za 0,1 odstotne točke znižali cenejši naftni derivati; tekoča goriva so se pocenila za 6,7 %, goriva in maziva pa za 0,8 %.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v maju 2020 –1,4-odstotna (v maju 2019 je bila 1,6-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,3-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,7-odstotna.

Blago se je v letu dni pocenilo za 3,4 %. Cene blaga dnevne porabe so se znižale za 4,0%, poltrajnega blaga za 2,2 % in trajnega blaga za 2,1 %. Cene storitev so se v primerjavi z majem 2019 v povprečju zvišale za 2,1 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 2020 0,3-odstotna (v marcu 2020 je bila 0,7-odstotna); v državah članicah EU je bila 0,7-odstotna (v marcu 2020 1,2-odstotna). Najnižja, –1,3-odstotna, je bila v Sloveniji, najvišja, 3,3-

Vir: SURS, 29. 5. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

SURS: Po globokem aprilskem padcu klima v maju višja

STATISTIKA

25.05.2020 Gospodarsko razpoloženje se je maja po aprilskem globokem padcu nekoliko izboljšalo. Vrednost kazalnika je dosegla -33,1 odstotne točke, kar je za 6,5 odstotne točke več kot aprila. V primerjavi z lanskim majem je bila vrednost nižja za 40,8 odstotne točke in bila za 33,2 odstotne točke pod dolgoletnim povprečjem.

Gospodarsko razpoloženje na mesečni ravni višje

Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v maju 2020 (-33,1 odstotne točke) za 6,5 odstotne točke višja kot v aprilu 2020 (-39,6 odstotne točke). Njegova vrednost je bila 33,2 odstotne točke pod dolgoletnim povprečjem.

Na zvišanje kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali skoraj vsi kazalniki: kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 4,9 odstotne točke), kazalnik zaupanja med potrošniki (za 1,1 odstotne točke), kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke) in v storitvenih dejavnostih (za 0,2 odstotne točke). Kazalnik zaupanja v gradbeništvu je imel negativen vpliv (za 0,1 odstotne točke).

Gospodarsko razpoloženje na letni ravni zopet občutno nižje

Glede na maj 2019 je bil kazalnik gospodarske klime v maju 2020 za 40,8 odstotne točke nižji.

Na znižanje vrednosti tega kazalnika na letni ravni so vplivali vsi kazalniki zaupanja: v storitvenih dejavnostih (za 17,2 odstotne točke), v predelovalnih dejavnostih (za 11,9 odstotne točke), kazalnik zaupanja med potrošniki (ta je bil nižji za 7,3 odstotne točke), kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 2,4 odstotne točke) in v gradbeništvu (za 2,0 odstotne točke).

Kazalnik gospodarske klime, Slovenija, januar 2005–maj 2020

Vir: SURS

Vpliv posameznih kazalnikov zaupanja na mesečno spremembo gospodarske klime, Slovenija, maj 2020

Vir: SURS

METODOLOŠKO OPOZORILO

Zaradi ukrepov, ki veljajo na območju Republike Slovenije za omejitev epidemije koronavirusa (COVID-19), se SURS sooča s težavami pri zbiranju, preverjanju in obdelavi podatkov. SURS je sicer tudi v teh razmerah zavezan k pravočasnemu objavljanju podatkov.

Nekateri seštevki in razlike se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.

Iz podatkov so izločeni vplivi sezone in koledarja.

Vir: SURS, 25.5.2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

SURS: Davčna obremenitev stroškov dela v Sloveniji v 2019 40,3-odstotna

STATISTIKA

22.05.2020 Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je v letu 2019 zaslužila 67 % plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 40,3 % namenjenih za plačilo davčnih bremen, 59,7 % pa za neto plačo. Davčna obremenitev v letu 2019 je bila za 0,5 odstotne točke višja kot v letu 2018.

Davčna obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost 90,7-odstotna

Davčna obremenitev za samsko osebo je v letu 2019 znašala 90,7 % dodatne bruto plače v zaposlitvi; to pomeni, da so se neto dohodki samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali za 9,3 % bruto plače, kar imenujemo 'past brezposelnosti'. Kazalnik 'past brezposelnosti' prikazuje razliko v neto dohodkih osebe ob njenem prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost; ta razlika nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev v zaposlitvi glede na dohodke in višje pripadajoče socialne transferje med brezposelnostjo. Davčna obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost za samsko osebo se je glede na leto 2018 zvišala za 0,2 odstotne točke.

Davčna obremenitev pri prehodu na bolje plačano delovno mesto za par z dvema otrokoma višja kot v prejšnjem letu

Davčna obremenitev plače za samsko osebo je v letu 2019 znašala 50,8 % dodatne bruto plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto, za par z dvema otrokoma pa 100,0 %, kar imenujemo 'past nizkih plač'. Kazalnik 'past nizkih plač' prikazuje razmerje v neto dohodkih zaposlene osebe pri prehodu na višje plačano delovno mesto (s 33 % na 67 % bruto plače povprečne zaposlene osebe) zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev glede na prejšnje nižje dohodke, posledično nižje davke in socialne prispevke in višje pripadajoče socialne transferje. Davčna obremenitev plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto se je glede na leto 2018 za samsko osebo zvišala za 0,5 odstotne točke, za par z dvema otrokoma pa za 0,1 odstotne točke.

METODOLOŠKO OPOZORILO

Povprečna zaposlena oseba je definirana kot zaposlena oseba, ki prejema povprečno plačo
v industriji in storitvah (področja dejavnosti od B do N po Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008).
Podrobnejša metodološka pojasnila so na spletnem naslovu http://www.stat.si/StatWeb/Common/PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=8265.

Vir: SURS; 21. 5. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za marec 2020 za 2,3 % nižja od plače za februar 2020

STATISTIKA

21.05.2020 Povprečna bruto plača za marec 2020 je znašala 1.758,27 EUR, tj. nominalno za 2,3 % oz. realno za 1,5 % manj od bruto plače za februar 2020.

Povprečna plača za marec 2020 nižja od plače za februar 2020

Povprečna bruto plača za marec 2020 je znašala 1.758,27 EUR; od bruto plače za februar 2020 je bila nižja, nominalno za 2,3 %, realno pa za 1,5 %. Povprečna neto plača za marec 2020 pa je znašala 1.146,11 EUR in je bila nominalno za 2,0 %, realno pa za 1,2 % nižja od neto plače za februar 2020.

Znižanje povprečne plače je bilo v precejšnji meri posledica sprejetih ukrepov države, povezanih z epidemijo COVID-19 (predvsem izplačil nadomestil plače v breme države v primeru napotitve zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo). Po metodologiji statističnega raziskovanja Plače zaposlenih pri pravnih osebah namreč ta nadomestila niso vključena v bruto in neto plačo, saj plača zajema le tisti del prejetih izplačil, ki so bila izplačana v breme (iz sredstev) delodajalca.

Ker je bila v marcu 2020 večina zaposlenih oseb, ki so bile napotene na začasno čakanje na delo, napotena na začasno čakanje na delo v drugi polovici meseca, se število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo, v primerjavi s prejšnjim mesecem ni bistveno spremenilo. Po drugi strani pa se je zaradi izplačil nadomestil plače za začasno čakanje na delo (v breme države) znižalo izplačilo plač in/ali nadomestil plač, izplačanih v breme (iz sredstev) delodajalca. To dejstvo je imelo vpliv na znižanje povprečne plače na zaposleno osebo v primerjavi s plačo za prejšnji mesec.

Čeprav podatki o povprečni bruto plači na zaposleno osebo za marec 2020 kažejo, da se je povprečna plača (v primerjavi s plačo za februar 2020) znižala, pa podatki o povprečni bruto plači, izračunani na zaposleno osebo na podlagi plačanih ur (s tem med drugim izključimo vpliv nadomestil plače v breme države v primeru napotitve zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo), kažejo, da se je v primerljivem obdobju povprečna bruto plača celo zvišala (za 2,8 %).

Povprečna plača za marec 2020 nižja od plače za prejšnji mesec le v zasebnem sektorju

V zasebnem sektorju se je povprečna bruto plača za marec 2020 v primerjavi s plačo za februar 2020 znižala za 5,3 %, v javnem sektorju pa se je zvišala za 3,1 % (v institucionalnem sektorju država se je zvišala za 1,9 %).

Znižanje povprečne plače v zasebnem sektorju je bilo večinoma posledica zgoraj omenjenih ukrepov države, povezanih z epidemijo COVID-19, medtem ko je na zvišanje povprečne plače v javnem sektorju vplivalo predvsem izplačilo kriznega dodatka v nekaterih dejavnostih (v skladu z interventnim zakonom in/ali veljavnimi kolektivnimi pogodbami).

Če bi se povprečna bruto plača za marec 2020 izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb), bi bila le-ta v obeh sektorjih višja od plače za februar 2020 (v zasebnem sektorju za 0,5 %, v javnem sektorju pa za 6,8 %).

Znižanje povprečne plače za marec 2020 najopaznejše v dejavnosti gostinstvo

V primerjavi z bruto plačo za februar 2020 se je povprečna bruto plača za marec 2020 najbolj znižala v dejavnosti gostinstvo (za 20,9 %). Za več kot 10 % se je povprečna bruto plača za marec 2020 (glede na povprečno bruto plačo za februar 2020) znižala še v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 11,0 %).

Če bi se povprečna bruto plača za marec 2020 izračunala glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur (in ne glede na število zaposlenih oseb), bi se povprečna bruto plača (glede na bruto plačo za februar 2020) v dejavnosti gostinstvo znižala za 1,5 %, medtem ko bi se v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih zvišala za 1,1 %. Primerljivi podatki za ostala področja dejavnosti po SKD so na voljo v prilogi Povprečne mesečne bruto plače, izračunane glede na število zaposlenih oseb na podlagi plačanih ur, pri pravnih osebah po dejavnostih in sektorjih, Slovenija, marec 2020, začasni podatki.

Povprečna bruto plača za marec 2020 je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.008,00 EUR); v tej dejavnosti se je povprečna bruto plača v primerjavi s plačo za februar 2020 tudi najbolj zvišala, in sicer za 19,6 % (predvsem zaradi višjih izrednih izplačil).

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, marec 2020

Vir: SURS, 21. 5. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Cene v aprilu 2020 na letni in mesečni ravni nižje (za 1,2 oz. 0,9 %)

STATISTIKA

30.04.2020 Cene življenjskih potrebščin so bile v aprilu 2020 na letni ravni nižje v povprečju za 1,2 %, na mesečni ravni pa za 0,9 %. Tako na letno kot na mesečno deflacijo so najbolj vplivali cenejši naftni derivati.

Na letni ravni deflacija

Letna inflacija je bila v aprilu 2020 −1,2-odstotna (v aprilu 2019 je bila 1,7-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,4-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,8-odstotna).

Cene storitev so se v enem letu zvišale v povprečju za 1,5 %, cene blaga pa znižale za 2,6 %, pri čemer so se cene trajnega blaga znižale za 2,0 %, cene blaga dnevne porabe in cene poltrajnega blaga pa za 2,8 %.

K letni deflaciji v aprilu 2020 so največ, 1,2 odstotne točke, prispevali cenejši naftni derivati (cene tekočih goriv so se znižale za 24,7 %, cene goriv in maziv za osebna vozila pa za 21,0 %). K deflaciji na letni ravni je 1,0-odstotne točke prispevala še cenejša električna energija (za 28,5 %).

Na drugi strani je letno inflacijo najbolj, za 0,8 odstotne točke, zvišala dražja hrana (za 5,4 %).

Cene v aprilu 2020 na mesečni ravni nižje za 0,9 %

Na aprilsko deflacijo so najbolj vplivale nižje cene naftnih derivatov; te so k deflaciji prispevale 0,9-odstotne točke. Tekoča goriva so se pocenila za 19,5 %, goriva in maziva za osebna vozila pa za 17,0 %.

Cene oblačil so bile v aprilu 2020 v povprečju za 3,5 % nižje kot v marcu 2020 in so k mesečni deflaciji prispevale 0,2 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še cenejše storitve v zvezi z osebnimi vozili (za 2,4 %), cenejši drugi rekreacijski predmeti ter izdelki za vrtnarjenje in male živali (za 2,3 %) ter cenejša stanovanjska in gospodinjska oprema (za 1,6 %). K deflaciji so 0,2 odstotne točke prispevale še vse ostale pocenitve v aprilu.

Ker aprila določene storitve zaradi ukrepov za omejitev epidemije koronavirusa niso bile na voljo, smo v skladu s priporočili Eurostata pri počitniških paketih, potniških letalskih prevozih in nastanitvenih storitvah v aprilu upoštevali mesečno spremembo cen iz prejšnjega leta (več o tem v metodološkem opozorilu). Dražji počitniški paketi (za 10,4 %) so tako mesečno inflacijo zvišali za 0,4 odstotne točke, višje cene nastanitvenih storitev (za 3,4 %) pa za 0,1 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke sta prispevali še dražja zelenjava (za 5,0 %) in obutev (za 4,2 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 2020 –1,3-odstotna (v aprilu 2019 je bila 1,8-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,5-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila prav tako –1,3-odstotna.

Blago se je v letu dni pocenilo za 3,2 %. Cene blaga dnevne porabe so se znižale za 3,6%, poltrajnega blaga za 2,8 % in trajnega blaga za 2,0 %. Cene storitev so se v primerjavi z aprilom 2019 v povprečju zvišale za 1,8 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v marcu 2020 0,7-odstotna (v februarju 2020 je bila 1,2-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,2-odstotna (v februarju 2020 1,6-odstotna). Najnižja, 0,1-odstotna, je bila v Španiji, Italiji, na Cipru in Portugalskem, najvišja, 3,9-odstotna, pa na Madžarskem in Poljskem; v Sloveniji je bila 0,7-odstotna.

Metodološko opozorilo

Zaradi ukrepov, ki veljajo na območju Republike Slovenije za omejitev epidemije koronavirusa (COVID-19), se SURS sooča s težavami pri zbiranju, preverjanju in obdelavi podatkov.

V aprilu 2020 smo tako drobnoprodajne cene neživilskih izdelkov in storitev v večji meri zbrali po telefonu in prek spletnih strani ponudnikov. Višjo kakovost indeksov smo zagotovili z uporabo podatkov iz podatkovnih baz trgovcev.

Kjer cen ni bilo mogoče zbrati oz. se storitve niso izvajale, smo podatke uredili v skladu z Eurostatovimi priporočili, zato so objavljeni indeksi v nekaterih podskupinah manj zanesljivi kot običajno. Pri izdelkih, ki so še vedno v prodaji, a vseh cen nismo uspeli zbrati, smo manjkajoče cene nadomestili s povprečno spremembo zbranih cen izdelkov znotraj agregata ali najbližjega višjega agregata. Za izdelke in storitve, ki trenutno niso na voljo, smo upoštevali spremembo cen najbližjega višjega agregata. V primerih, ko obstaja velika verjetnost, da bodo cene enake, ko bodo izdelki in storitve ponovno na voljo, smo upoštevali zadnjo znano ceno. Pri storitvah s sezonskim gibanjem cen (potniški zračni prevoz, počitniški paketi, nastanitvene storitve), pa smo upoštevali mesečno spremembo cen iz prejšnjega leta. Delež na tak način urejenih podatkov predstavlja 22,7 % celotnega harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin in 18,3 % indeksa cen življenjskih potrebščin.

Podatke iz podatkovnih baz trgovcev še naprej redno tedensko pridobivamo, zato so bili indeksi v skupinah hrana in brezalkoholne pijače ter alkoholne pijače in tobak izračunani na enak način in so enake kakovosti kot v mesecih pred epidemijo.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V maju 2020 mesečna temeljna obrestna mera -0,1 %, letna temeljna obrestna mera -1,17 %

STATISTIKA

30.04.2020 Mesečna temeljna obrestna mera se je v maju 2020 znižala na −0,1 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera znižala na −1,17 %

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, maj 2020

- Mesečna temeljna obrestna mera > - 0,1 %
- Letna temeljna obrestna mera > -1,17 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 4. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za februar 2020 za 0,4 % nižja od plače za januar 2020

STATISTIKA

15.04.2020 Povprečna bruto plača za februar 2020 je znašala 1.799,66 EUR, tj. nominalno za 0,4 % oz. realno za 1,1 % manj od bruto plače za januar 2020. V primerjavi z bruto plačo za februar 2019 pa je bila višja (nominalno za 5,0 % oz. realno za 2,9 %).

Povprečna plača za februar 2020 nižja od plače za januar 2020
Povprečna bruto plača za februar 2020 je znašala 1.799,66 EUR; od bruto plače za januar 2020 je bila nižja, nominalno za 0,4 %, realno pa za 1,1 %. Povprečna neto plača za februar 2020 je znašala 1.169,91 EUR in je bila nominalno za 0,2 %, realno pa za 0,9 % nižja od neto plače za januar 2020.

V primerjavi s plačo za februar 2019 pa se je povprečna bruto plača za februar 2020 zvišala, in sicer nominalno za 5,0 % oz. realno za 2,9 %.

Povprečna plača za februar 2020 nižja od plače za prejšnji mesec le v javnem sektorju
V javnem sektorju se je povprečna bruto plača za februar 2020 v primerjavi s plačo za januar 2020 znižala za 2,0 % (v institucionalnem sektorju država se je znižala za 1,9 %), v zasebnem sektorju pa se je zvišala za 0,6 %.

Povprečna plača za februar 2020 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
V primerjavi z bruto plačo za januar 2020 se je povprečna bruto plača za februar 2020 znižala v večini dejavnosti; zvišala se je le v predelovalnih dejavnostih (za 2,8 %), v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 1,1 %), v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (v vsaki za 0,1 %).

Povprečna plača za februar 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro; znašala je 2.537,35 EUR bruto oz. 1.597,81 EUR neto.

Vir: SURS, 15. 5. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna rast cen v marcu 2020 0,5-odstotna, na mesečni ravni deflacija

STATISTIKA

31.03.2020 Rast cen je bila v marcu 2020 na letni ravni 0,5-odstotna, na mesečni ravni pa −0,8-odstotna. Letno inflacijo so v največji meri zvišale podražitve hrane, na mesečno deflacijo pa so najbolj vplivale nižje cene električne energije.

Letna rast cen 0,5-odstotna

Letna rast cen je bila v marcu 2020 0,5-odstotna (v marcu 2019 je bila 1,6-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,7-odstotna (enako kot v istem obdobju prejšnjega leta).

Cene storitev so se v enem letu zvišale v povprečju za 1,8 %, cene blaga pa znižale za 0,2 %, pri čemer so se cene trajnega blaga in blaga dnevne porabe znižale (za 0,6 % oz. 0,4 %), medtem ko so se cene poltrajnega blaga zvišale (za 0,6 %).

K letni inflaciji v marcu 2020 je največ, 0,7 odstotne točke, prispevala dražja hrana (za 4,9 %). Po 0,3 odstotne točke so k inflaciji prispevali dražja oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 9,3 %) ter dražje raznovrstno blago in storitve (za 4,0 %).

Inflacijo so na letni ravni blažile nižje cene električne energije (za 0,9 odstotne točke); ta se je v letu dni skupno pocenila za 27,6 %. Dodatne 0,2 odstotne točke so prispevali še cenejši naftni derivati; cene tekočih goriv so se znižale za 7,3 %, cene goriv in maziv pa za 3,0 %.

Deflacija v marcu predvsem zaradi cenejše električne energije

Na marčevsko deflacijo so najbolj vplivale nižje cene električne energije, plina in drugih goriv; te so k deflaciji prispevale 1,1 odstotne točke. Najbolj se je zaradi vladnega odloka o znižanju cen pocenila električna energija, in sicer za 29,3 %. K deflaciji v mesecu marcu so 0,4 odstotne točke prispevali še cenejši počitniški paketi (za 10,0 %), 0,1 odstotne točke pa cenejši naftni derivati (tekoča goriva za 3,3 %, goriva in maziva za 1,8 %).

Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,5 odstotne točke zvišala dražja oblačila in obutev (za 7,3 % oz. 9,1 %). Po 0,1 odstotne točke so mesečno inflacijo zvišali še dražja oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 2,4 %), hrana (za 0,4 %) ter druge podražitve v marcu.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v marcu 2020 0,7-odstotna (v marcu 2019 je bila 1,6-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,6-odstotna.

Storitve so se v letu dni podražile za 2,2 %, blago pa pocenilo za 0,3 %. Cene trajnega blaga in blaga dnevne porabe so se znižale (za 0,7 % oz. 0,4 %), cene poltrajnega blaga pa zvišale (za 0,2 %).

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v februarju 2020 1,2-odstotna (v januarju 2020 je bila 1,4-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,6-odstotna (v januarju 2020 1,7-odstotna). Najnižja je bila v Italiji (0,2-odstotna), najvišja, 4,4-odstotna, pa na Madžarskem; v Sloveniji je bila 2,0-odstotna.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V aprilu 2020 mesečna temeljna obrestna mera 0,0 %, letna temeljna obrestna mera 0,00 %

STATISTIKA

31.03.2020 Mesečna temeljna obrestna mera se je v aprilu 2020 znižala na 0,0 %, prav tako se je letna temeljna obrestna mera znižala na 0,00 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, april 2020

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,0 %
- Letna temeljna obrestna mera > 0,00 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 3. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za januar 2020 za 2,6 % nižja od plače za prejšnji mesec

STATISTIKA

16.03.2020 Povprečna bruto plača za januar 2020 je znašala 1.806,50 EUR in je bila nominalno za 2,6 %, realno pa za 1,7 % nižja od plače za december 2019. Znižanje povprečne plače je bilo predvsem posledica manjšega obsega izplačanih izrednih izplačil (13. plač in božičnic).

Povprečna plača za januar 2020 nižja od plače za december 2019, toda višja od plače za januar 2019 Povprečna bruto plača za januar 2020 je znašala 1.806,50 EUR; od bruto plače za december 2019 je bila nižja, nominalno za 2,6 %, realno pa za 1,7 %. Tudi povprečna neto plača za januar 2020 (znašala je 1.172,56 EUR) je bila nižja od neto plače za december 2019, nominalno za 3,5 %, realno pa za 2,6 %.

Znižanje povprečne plače je bilo predvsem posledica manjšega obsega izplačanih izrednih izplačil (13. plač in božičnic).

V primerjavi s plačo za januar 2019 pa se je povprečna bruto plača za januar 2020 zvišala (nominalno za 4,5 % oz. realno za 2,4 %).

Povprečna plača za januar 2020 nižja od plače za prejšnji mesec v obeh sektorjih, javnem in zasebnem
Povprečna bruto plača za januar 2020 se je v primerjavi s plačo za december 2019 v javnem sektorju znižala za 3,6 % (pri čemer se je v institucionalnem sektorju država znižala za 0,4 %), v zasebnem sektorju pa se je znižala za 2,1 %.

Povprečna plača za januar 2020 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna bruto plača za januar 2020 je bila v večini dejavnosti nižja od bruto plače za december 2019; zvišala se je le v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (za 4,0 %), v dejavnosti rudarstvo (za 2,1 %) ter v dejavnosti kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo (za 0,6 %).

Povprečna plača za januar 2020 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro; znašala je 2.687,67 EUR bruto oz. 1.679,74 EUR neto.

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, januar 2020

Vir: SURS, 16. 3. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V februarju 2020 inflacija – na letni ravni 2-odstotna, na mesečni 0,7-odstotna

STATISTIKA

02.03.2020
Drobnoprodajne cene so se v februarju 2020 zvišale (na letni ravni za 2 % in na mesečni za 0,7 %). Podražili so se tako blago kakor tudi storitve. Na letno inflacijo so v največji meri vplivale podražitve hrane, na mesečno inflacijo pa podražitve počitniških paketov.

Letna rast cen 2-odstotna

Cene življenjskih potrebščin so bile v februarju 2020 v povprečju za 2 % višje kot v februarju prejšnjega leta. Povprečna 12-mesečna rast je bila 1,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,7-odstotna).

Storitve so se v enem letu v povprečju podražile za 2,7 %, blago pa za 1,6 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale povprečno za 2,6 % oz. 1,1 %, medtem ko se je trajno blago za 1,6 % pocenilo.

Na letno inflacijo je v največji meri vplivala podražitev hrane (0,6 odstotne točke), ki je bila v povprečju za 4,3 % dražja kot v februarju prejšnjega leta. V enem letu sta se najbolj podražili meso (za 11,2 %) in sadje (za 11,7 %). Na letno inflacijo so z 0,5 in 0,4 odstotne točke vplivale še podražitve v skupinah stanovanje, voda, električna energija, plin in drugo gorivo ter raznovrstno blago in storitve. V prvi skupini so se na letni ravni najbolj podražile oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 9,6 %), v drugi skupini pa zavarovanje (za 7,5 %).

Opaznejših pocenitev na letni ravni ni bilo.

Višje cene počitniških paketov

V februarju 2020 smo imeli 0,7-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 0,8-odstotno).

Na mesečno inflacijo so v največji meri vplivale podražitve počitniških paketov (0,4 odstotne točke), ki so se podražili za 10,5 %. 0,2 odstotne točke so k inflaciji prispevale tudi višje cene oblačil (za 4,5 %), 0,1 odstotne točke pa višje cene hrane (za 0,8 %). Preostale februarske podražitve so k inflaciji prispevale 0,2 odstotne točke.

Na drugi strani je mesečno inflacijo nižala in jo za 0,2 odstotne točke znižala pocenitev naftnih derivatov. Goriva in maziva za osebna vozila so bila cenejša za 3,7 %, tekoča goriva pa za 6,9 %.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v Sloveniji v februarju 2020 2-odstotna (v februarju 2019 je bila 1,3-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,4-odstotna.

Storitve so se v letu dni podražile za 2,7 %, blago pa za 1,6 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 2,5 % oz. za 0,7 %. Cene trajnega so se za 1,6 % znižale.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v januarju 2020 1,4-odstotna (v decembru 2019 je bila 1,3-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,7-odstotna (v decembru 2019 1,6-odstotna). Najnižja je bila v Italiji (0,4-odstotna), najvišja na Madžarskem (4,7-odstotna); v Sloveniji je bila 2,3-odstotna.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V marcu 2020 mesečna temeljna obrestna mera 0,2 %, letna temeljna obrestna mera 2,39 %

STATISTIKA

28.02.2020
Mesečna temeljna obrestna mera v marcu 2020 ostaja 0,2 %, medtem, ko se je letna temeljna obrestna mera znižala na 2,39 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, marec 2020

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,39 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 28. 2. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za december 2019 za 2,2 % nižja od plače za prejšnji mesec

STATISTIKA

17.02.2020
Povprečna bruto plača za december 2019 je znašala 1.855,25 EUR in je bila nominalno za 2,2 %, realno pa za 2,0 % nižja od plače za november 2019. Povprečna mesečna bruto plača za 2019 pa je bila višja od povprečne mesečne plače za 2018, in sicer nominalno za 4,3 %, realno pa za 2,7 %.

PLAČE ZAPOSLENIH PRI PRAVNIH OSEBAH, SLOVENIJA, DECEMBER 2019

Povprečna plača za december 2019 nižja od plače za november 2019 predvsem zaradi nižjega deleža izplačanih izrednih izplačil
Povprečna bruto plača za december 2019 je znašala 1.855,25 EUR; od bruto plače za november 2019 je bila nižja, in sicer nominalno za 2,2 %, realno pa za 2,0 %. Povprečna neto plača za december 2019 pa je znašala 1.214,93 EUR in je bila od neto plače za november 2019 nominalno nižja za 1,6 %, realno pa nižja za 1,4 %.

Povprečna plača za december 2019 je bila nižja od povprečne plače za november 2019 predvsem zato, ker je bilo s plačo za december izplačanih manj izrednih izplačil (13. plač in božičnic).

Povprečna mesečna bruto plača za 2019 je znašala 1.753,84 EUR; od povprečne mesečne bruto plače za 2018 je bila višja, nominalno za 4,3 %, realno pa za 2,7 %. Povprečna mesečna neto plača za 2019 pa je znašala 1.133,50 EUR in je bila nominalno za 3,7 %, realno pa za 2,1 % višja od povprečne mesečne neto plače za 2018.

Povprečna mesečna plača za 2019 višja od plače za 2018 v obeh sektorjih, javnem in zasebnem
Povprečna mesečna bruto plača za 2019 je bila od povprečne mesečne bruto plače za 2018 višja v obeh sektorjih: v zasebnem sektorju za 3,9 %, v javnem sektorju pa za 5,4 %; v institucionalnem sektorju država, delu javnega sektorja, je bila višja za 6,5 %. Tolikšno zvišanje plač v javnem sektorju in v institucionalnem sektorju država v 2019 (glede na 2018), je bilo v veliki meri posledica zvišanja plač javnim uslužbencem na podlagi Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju.

Povprečna mesečna plača za 2019 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
V povprečju najvišjo mesečno bruto plačo za 2019 so imeli zaposleni v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (znašala je 2.628,55 EUR).

Povprečna mesečna bruto plača za 2019 se je v primerjavi s plačo za 2018 zvišala v vseh dejavnostih, najizraziteje v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (za 8,9 %).

Povprečna mesečna bruto plača za 2019 višja od slovenskega povprečja le v dveh statističnih regijah
Povprečna mesečna bruto plača za 2019 je bila višja od slovenskega povprečja le v osrednjeslovenski statistični regiji (za 10,3 %) in v statistični regiji jugovzhodna Slovenija (za 0,9 %).

Stopnje rasti povprečne bruto plače po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija

Vir: SURS

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Letna rast cen v januarju 2020 2,1-odstotna, na mesečni ravni deflacija (-0,9-odstotna)

STATISTIKA

10.02.2020
Cene življenjskih potrebščin so bile v januarju 2020 na letni ravni v povprečju za 2,1 % višje, na mesečni ravni pa za 0,9 % nižje. Letno inflacijo so najbolj višale podražitve hrane, na mesečno deflacijo pa so najbolj vplivale zimske razprodaje obleke in obutve.

Letna rast cen 2,1-odstotna

Letna inflacija oz. letna rast cen je bila v januarju 2020 2,1-odstotna (v januarju 2019 je bila 1,1-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa je bila 1,7-odstotna (prav tako kot v istem obdobju prejšnjega leta).

Cene storitev so se v enem letu zvišale v povprečju za 2,6 %, cene blaga pa za 1,8 %, pri čemer so se cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga zvišale (za 3,1 oz. 0,6 %), medtem ko so se cene trajnega blaga znižale (za 1,7 %).

K letni inflaciji v januarju 2020 je največ, 0,6 odstotne točke, prispevala podražitev prehrambenih proizvodov (3,7-odstotna); med temi sta se najizraziteje podražili meso (za 9,2 %) in sveže sadje (za 14,7 %). Po 0,4 odstotne točke so k dvigu letne ravni cen prispevali dražji naftni derivati (cene goriv in maziv so se zvišale za 7,7 %, cene tekočih goriv za 10,4 %), dražje blago in storitve iz skupine stanovanje (predvsem 8,8-odstotno zvišanje cen oskrbe z vodo in raznimi storitvami v zvezi s stanovanjem) ter dvig cen raznovrstnega blaga in storitev (zavarovanje se je podražilo za 7,0 %).

Mesečno inflacijo nižale zimske razprodaje

Tudi v letošnjem januarju so zimske razprodaje vplivale na znižanje cen v skupini obleka in obutev in mesečno inflacijo znižale za 1,0 odstotne točke. Oblačila so bila v povprečju cenejša za 14,4 %, obutev za 7,9 %. Cenejši počitniški paketi (za 7,6 %) so mesečno raven cen znižali za 0,3 odstotne točke, cenejši potniški zračni prevoz (za 27,9 %) pa za 0,1 odstotne točke.

Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,3 odstotne točke zvišale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač (za 1,7 %) Po 0,1 so k mesečni inflaciji prispevale še višje cene oskrbe z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 2,2 %) ter dražje dizelsko gorivo (za 2,7 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v januarju 2020 2,3-odstotna (v januarju 2019 je bila 1,2-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,8-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,5-odstotna.

Storitve so se v letu dni podražile za 2,8 %, blago pa za 2,0 %. Cene blaga dnevne porabe in cene poltrajnega blaga so se zvišale (za 3,3 oz. 0,2 %), cene trajnega blaga pa znižale (za 1,7 %).

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 2019 1,3-odstotna (v novembru 2019 je bila 1,0-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,6-odstotna (v novembru 2019 1,3-odstotna). Najnižja je bila na Portugalskem (0,4-odstotna), najvišja, 4,1-odstotna, pa na Madžarskem; v Sloveniji je bila 2,0-odstotna.

Deleži glavnih skupin v indeksu cen življenjskih potrebščin v letih 2019 in 2020

Vir: SURS, 7. 2. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V februarju 2020 mesečna temeljna obrestna mera 0,2 %, letna temeljna obrestna mera 2,55 %

STATISTIKA

03.02.2020
Mesečna temeljna obrestna mera v februarju 2020 ostaja 0,2 %, medtem, ko se je letna temeljna obrestna mera zvišala na 2,55 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, februar 2020

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,55 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 31. 1. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Povprečna bruto plača za november 2019 za 9,0 % višja od plače za prejšnji mesec

STATISTIKA

16.01.2020
Povprečna bruto plača za november 2019 je znašala 1.897,90 EUR in je bila nominalno za 9,0 %, realno pa za 8,9 % višja od plače za oktober 2019. Tolikšna razlika v višini povprečne plače glede na prejšnji mesec je bila predvsem posledica višjih izrednih izplačil, izplačanih s plačo za november 2019.

Povprečna bruto plača za november 2019 je znašala 1.897,90 EUR; od bruto plače za oktober 2019 je bila višja, in sicer nominalno za 9,0 %, realno pa za 8,9 %. Povprečna neto plača za november 2019 je znašala 1.234,75 EUR in je bila od neto plače za oktober 2019 nominalno višja za 10,0 %, realno pa za 9,9 %.

Tolikšna razlika med povprečno plačo za oktober in povprečno plačo za november je bila tudi v letu 2019 – kot v prejšnjih letih – predvsem posledica višjih izrednih izplačil (13. plač in božičnic), izplačanih s plačo za november.

Izredno izplačilo je s plačo za november 2019 prejelo 23,3 % od vseh zaposlenih oseb, ki so prejele plačo (ali za 0,1 odstotne točke več, kot jih je tako izplačilo prejelo s plačo za november 2018). Izredno izplačilo, izplačano s plačo za november 2019, je v bruto znesku znašalo povprečno 723,92 EUR.

Zvišanje povprečne plače za november 2019 (glede na plačo za oktober 2019) opaznejše v zasebnem sektorju
Povprečna neto plača za november 2019 je bila glede na plačo za oktober 2019 višja v obeh sektorjih: v zasebnem sektorju za 12,9 %, v javnem sektorju pa za 5,0 % (v institucionalnem sektorju država je bila višja za 2,2 %).

Povprečna plača za november 2019 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro
Povprečna neto plača za november 2019 se je v primerjavi s plačo za oktober 2019 najbolj zvišala v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 24,2 %). Za več kot 15,0 % se je zvišala še v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (za 24,0 %) ter v predelovalnih dejavnostih (za 16,5 %).

Povprečna neto plača za november 2019 je bila najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (1.974,56 EUR).

Povprečna plača po področjih dejavnosti SKD 2008, Slovenija, november 2019

Vir: SURS, 15. 1. 2020

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Popravljen podatek o gibanju cen

STATISTIKA

09.01.2020
Zaradi odkritja napak v statističnih podatkih o indeksu cen življenjskih potrebščin je SURS znova objavil podatke. Letna rast cen v letu 2019 je bila 1,8-odstotna (v letu 2018 1,4-odstotna). Povprečna letna inflacija je bila 1,6-odstotna (v letu 2018 1,7-odstotna).

OBJAVLJEN POPRAVEK, 9. 1. 2020

*****

V letošnjem letu 1,8-odstotna inflacija

Cene storitev in blaga so se v enem letu v povprečju zvišale, in sicer za 2,9 % oz. 1,3 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 2,2 % oz. 0,4 %, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,8 %.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 3,5 %). 0,4 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale še višje cene raznovrstnega blaga in storitev (za 4,4 %). Po 0,2 odstotne točke pa so k letni inflaciji prispevale tudi višje cene oskrbe z vodo in raznih storitev v zvezi s stanovanjem (za 6,7 %) ter višje cene gostinskih storitev (za 3,8 %).

V letu 2019 ni bilo večjih pocenitev, ki bi izraziteje vplivale na letno inflacijo; za 0,1 odstotne točke so letno inflacijo blažile le nižje cene avtomobilov (za 2,3 %).

Cene v decembru 2019 na mesečni ravni nižje za 0,2 %

K mesečni deflaciji so po 0,1 odstotne točke prispevale nižje cene počitniških paketov v tujini (za 4,1 %), nižje cene oblačil in obutve (za 1,3 % oz. 2,9 %) ter cenejši nakup prevoznih sredstev (za 1,0 %).

Mesečno inflacijo so na drugi strani za 0,1 odstotne točke višali dražji počitniški paketi doma (za 3,6 %) in višje cene storitev iz skupine električna energija, plin in druga goriva (za 0,6 %).

Podrobnejše podatke o indeksih cen življenjskih potrebščin za december 2019 objavljamo v podatkovni bazi SiStat.

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 2019 2,0-odstotna (v decembru 2018 je bila 1,4-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,7-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila –0,1-odstotna.

Storitve so se v letu dni podražile za 3,1 %, blago pa za 1,3 %. Cene blaga dnevne porabe in cene poltrajnega blaga so se zvišale za 2,2 % oz. 0,2 %, cene trajnega blaga pa znižale za 1,7 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v novembru 2019 1,0-odstotna (v oktobru 2019 je bila 0,7-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,3-odstotna (v oktobru 2019 1,1-odstotna). Najnižja je bila v Italiji in na Portugalskem (0,2-odstotna), najvišja, 3,8-odstotna, pa v Romuniji; v Sloveniji je bila 1,4-odstotna.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V januarju 2020 mesečna temeljna obrestna mera 0,2 %, letna temeljna obrestna mera 2,39 %

STATISTIKA

31.12.2019
Mesečna in letna temeljna obrestna mera sta se v januarju 2020 zvišali na 0,2 % oz. 2,39 %.

Tabela 1: Mesečna in letna temeljna obrestna mera, Slovenija, januar 2020

- Mesečna temeljna obrestna mera > 0,2 %
- Letna temeljna obrestna mera > 2,39 %

Povezava do celotne vsebine novice je na voljo tukaj.

Vir: SURS, 30. 12. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

V letošnjem letu 1,9-odstotna inflacija

STATISTIKA

31.12.2019
Ob koncu leta 2019 se je letna inflacija ustavila pri 1,9 %. Nanjo so najbolj vplivale višje cene hrane (za 3,5 %). Storitve so se v enem letu podražile za 2,6 %, blago pa za 1,3 %. Na mesečni ravni smo zabeležili 0,1-odstotno deflacijo.

Letna inflacija v letu 2019 1,9-odstotna, povprečna letna 1,6-odstotna

Letna rast cen v letu 2019 je bila 1,9-odstotna (v letu 2018 1,4-odstotna). Povprečna letna inflacija je bila 1,6-odstotna (v letu 2018 1,7-odstotna).

Cene storitev in blaga so se v enem letu v povprečju zvišale, in sicer za 2,6 % oz. 1,3 %. Cene blaga dnevne porabe in poltrajnega blaga so se zvišale za 2,2 % oz. 0,4 %, medtem ko so se cene trajnega blaga znižale za 1,8 %.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 0,5 odstotne točke, prispevale višje cene hrane (za 3,5 %). 0,4 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale še višje cene raznovrstnega blaga in storitev (za 4,7 %). Po 0,2 odstotne točke pa so k letni inflaciji prispevale tudi višje cene storitev iz skupine oskrba z vodo in razne storitve v zvezi s stanovanjem (za 6,7%) ter višje cene gostinskih storitev (za 3,8 %).

V letu 2019 ni bilo večjih pocenitev, ki bi izraziteje vplivale na letno inflacijo; za 0,1 odstotne točke so letno inflacijo blažile le nižje cene avtomobilov (za 2,3 %).

Cene v decembru 2019 na mesečni ravni nižje za 0,1 %

K mesečni deflaciji so po 0,1 odstotne točke prispevale nižje cene počitniških paketov v tujini (za 4,1 %), nižje cene oblačil in obutve (za 1,3 % oz. 2,9 %) ter cenejši nakup prevoznih sredstev (za 1,0 %).

Mesečno inflacijo so na drugi strani za 0,1 odstotne točke višali dražji počitniški paketi doma (za 3,6 %) in višje cene storitev iz skupine električna energija, plin in druga goriva (za 0,6 %).

Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v decembru 2019 2,0-odstotna (v decembru 2018 je bila 1,4-odstotna), povprečna 12-mesečna rast cen pa 1,7-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta 1,9-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,0-odstotna.

Storitve so se v letu dni podražile za 2,8 %, blago pa za 1,3 %. Cene blaga dnevne porabe in cene poltrajnega blaga so se zvišale za 2,3 % oz. 0,2 %, cene trajnega blaga pa znižale za 1,7 %.

Letna stopnja inflacije v državah članicah EMU, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v novembru 2019 1,0-odstotna (v oktobru 2019 je bila 0,7-odstotna); v državah članicah EU je bila 1,3-odstotna (v oktobru 2019 1,1-odstotna). Najnižja je bila v Italiji in na Portugalskem (0,2-odstotna), najvišja, 3,8-odstotna, pa v Romuniji; v Sloveniji je bila 1,4-odstotna.

Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija

Vir: SURS, 30. 12. 2019

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

Spremembe trošarin zvišale letno inflacijo v 2019 za 0,1 odstotne točke

STATISTIKA

30.12.2019
Višje trošarine so letno inflacijo v 2019 zvišale za 0,1 odstotne točke.

Primerjava podatkov o HICŽP in HICŽP-CT za leto 2019

Spremembo trošarin smo v letu 2019 zaznali le v juniju, ko se je zvišala trošarina za cigarete in tobak. Razlika med harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT) in harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICŽP) je bila na letni ravni vidna v skupini alkoholne pijače in tobak (za 1,0 odstotne točke). Zaradi višjih trošarin za cigarete in tobak so bile cene v tej skupini ob koncu leta 2019 višje za 1,9 odstotne točke, ob nespremenjenih trošarinah pa bi bile višje za 0,9 odstotne točke.

Skupni letni HICŽP-CT je bil 101,9, HICŽP pa 102,0, kar pomeni, da so višje trošarine v letu 2019 zvišale inflacijo za 0,1 odstotne točke.

Letne stopnje rasti HICŽP in HICŽP-CT, Slovenija

Vir: SURS

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala FinD-INFO.

NOVICE FURS: Pozivi ZPIZ za manjkajoče REK - januar 2025 Delodajalce, ki so prejeli poziv ZPIZ za predložitev REK obrazca za izplačilo plač za mesec januar 2025 (obvestilo o neobračunanih prispevki od plače januar 2025 so prejeli tudi pri njih zaposleni delavci) obveščamo, da zaradi tehničnih težav del podatkov iz REK obrazcev, ki so bili v eDavke predloženi v času od 27.1.2025 do 31.1.2025, ni bil posredovan na ZPIZ. 25.04.2025 15:56

Dnevne vsebine Zakonodaja Vlada se je seznanila s pripravo predloga novele Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju Vlada se je na 151. redni seji seznanila s pripravo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga bo danes na seji obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet. 25.04.2025 09:15

DAVKI Napoved za odmero akontacije dohodnine iz delovnega razmerja za rezidente – obrazec Doh-Zap1, 1. 6. 2025 FURS obvešča, da bo s 1. 6. 2025 na voljo spremenjen obrazec Doh-Zap1 – Napoved za odmero akontacije dohodnine iz delovnega razmerja za rezidente. 25.04.2025 00:00

DAVKI Rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine se izteče 30. aprila 2025 Če ste prejeli informativni izračun dohodnine v začetku aprila in ga še niste preverili, to storite čim prej. Rok za ugovor se izteče 30. aprila 2025. Če ste prejeli dohodke iz tujine in jih niste napovedali že med letom, morate tudi te dohodke napovedati v ugovoru. Če pa so nenapovedani dohodki iz tujine edini dohodki, informativnega izračuna ne boste prejel in morate sami vložiti letno napoved. 24.04.2025 10:31

NOVICE Delovno aktivnih nekoliko več kot januarja V primerjavi z januarjem je bilo delovno aktivnih za 0,2 % več. Njihovo število se je najizraziteje povečalo v gradbeništvu, in sicer za 0,7 %. Število delovno aktivnih v mestnih naseljih je ostalo skoraj enako. 23.04.2025 00:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Stališče vlade do ocene fiskalnega sveta glede letnega poročila o napredku Vlada je na dopisni seji sprejela stališče do ocene Fiskalnega sveta Republike Slovenije glede osnutka Letnega poročila o napredku 2025. Fiskalna politika je bila oziroma bo v letih 2024 in 2025 tudi po oceni fiskalnega sveta skladna s fiskalno zavezo, opredeljeno v Srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu Republike Slovenije 2025-2028. 23.04.2025 00:00

NOVICE Od jutri nižje drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja Ob nespremenjenih trošarinah bodo najvišje dovoljene drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja od jutri, 23. aprila 2025 do vključno ponedeljka 5. maja 2025, znašale 1,417 evra za liter bencina, 1,443 evra za liter dizelskega goriva in 1,036 evra za liter kurilnega olja. 22.04.2025 13:27

STATISTIKA Povprečna plača nižja od plače za januar V primerjavi s plačo za januar je bila povprečna bruto plača za februar 2025 nižja – nominalno za 1,4 % oz. realno za 1,7 %. 22.04.2025 11:32

NOVICE Poskusi prevare z lažnim elektronskim sporočilom S FURS-a so sporočili, da nekateri zavezanci ponovno prejemajo prevarantska elektronska sporočila. Finančna uprava zavezancev na takšen način ne obvešča. 22.04.2025 10:01

NOVICE Objavljen nov javni poziv za spodbujanje okolju prijaznejšega prevozništva V Uradnem listu RS, št. 26/2025, z dne 18. 4. 2025 je bil objavljen javni poziv družbe Borzen, namenjen povečanju okoljske učinkovitosti cestnega prometa tovornih vozil in avtobusov ter zmanjšanju emisij CO2 v cestnem prometu. Ukrepu Spodbujanja okolju prijaznejšega prevozništva v cestnem prometu je iz Sklada za podnebne spremembe namenjenih skupaj 3.575.774,92 EUR. 22.04.2025 00:00

Dnevne vsebine Zakonodaja V javni obravnavi zakonska predloga s področja kriptosredstev in izvedenih finančnih instrumentov Na Ministrstvu za finance so v javno obravnavo dali predlog Zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev in predlog novele Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, s katerima želijo uskladiti obdavčitev dohodkov iz istovrstnih oziroma podobnih finančnih instrumentov. 18.04.2025 00:00

FINANCE ECB šestič zapored znižal evrske obrestne mere Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se bodo tako znižale na 2,25%, 2,40% oziroma 2,65%, z začetkom veljavnosti 23. aprila 2025. 17.04.2025 16:21

NOVICE Poročilo o delu Inšpektorata za delo za leto 2024 Objavljeno je Poročilo o delu Inšpektorata za delo za leto 2024, v katerem so zbrane ugotovitve iz opravljenih inšpekcijskih nadzorov, statistike ter predlogi za izboljšanje zakonodaje in delovnih pogojev v Sloveniji. 17.04.2025 12:00

DAVKI Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV V povezavi s predlaganjem evidenc obračunanega DDV in evidence odbitka DDV, ki bo obvezno od 1. 7. 2025 dalje FURS obvešča, da se bo na eDavkih pripravila rešitev, preko katere se bo lahko uvozila pripravljena zip datoteka Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV. Uvoziti bo mogoče evidence v formatih, navedenih v tehničnih specifikacijah. 17.04.2025 00:00

DAVKI Nedelovanje spletnih plačil iz eDavkov, 18. 4. 2025 V petek, 18. 4. 2025, predvidoma med 7. in 11. uro ne bo mogoče izvesti spletnih plačil iz eDavkov zaradi tehnoloških posegov na informacijskem sistemu Uprave Republike Slovenije za javna plačila (UJP). 16.04.2025 00:00

NOVICE Nove subvencije za trajno zaposlovanje mladih Zavod za zaposlovanje je objavil Javno povabilo za delodajalce za izvedbo programa »Trajno zaposlovanje mladih 2025«. Program bo mladim osebam omogočiti hitrejši prehod v trajno zaposlitev, pridobitev delovnih izkušenj ter dodatnih znanj in kompetenc. Cilj programa je omogočiti zaposlitev za nedoločen čas okvirno 330 mladim brezposelnim osebam. 15.04.2025 00:00

FINANCE Izvajanje plačilnih storitev na dan 18. aprila 2025 V petek, 18. aprila 2025, banke in hranilnice v evroobmočju ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa. 14.04.2025 10:25

FINANCE Moody's potrdil bonitetno oceno Slovenije Bonitetna agencija Moody's je včeraj ohranila bonitetno oceno Slovenije (A3, pozitivni obeti). Slovenija tako ohranja zaupanje bonitetnih agencij, kar je v trenutnih negotovih razmerah zelo pomembno. 14.04.2025 08:53

NOVICE Skoraj 28 milijonov evrov za digitalno preobrazbo in mikrokredite podjetij Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skupaj s Slovenskim podjetniškim skladom (SPS) nadaljuje s podporo slovenskim podjetjem pri zagotavljanju ugodnih virov financiranja in digitalni preobrazbi. 14.04.2025 00:00

NOVICE Dodatek za veliko družino za leto 2025
Danes, 14. aprila 2025, bo izplačan dodatek za veliko družino. Dodatek za družino s tremi otroki znaša 496,93 evra, za družino s štirimi ali več otroki pa 603,86 evra. Izplačan bo v enkratnem znesku.
14.04.2025 00:00

DAVKI FURS je izdal nov dokument – CESOP verzije, 1. izdaja, julij 2024. FURS je izdal spremembo dokumenta – CESOP verzije, april 2025.
11.04.2025 15:10

NOVICE Evropska sredstva za digitalno transformacijo podjetij - P4D 2025 Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za javni razpis Spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D 2025). Za razpis v skupni vrednosti 17,8 milijona evrov bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 15 milijonov evrov. 11.04.2025 11:37

Dnevne vsebine Zakonodaja Objavljene spremembe in dopolnitve Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti V Uradnem listu št. 24/2025 z dne 8.4.2025 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B). 11.04.2025 00:00

NOVICE Olajšava za zeleni in digitalni prehod Davčna olajšava za zeleni in digitalni prehod je namenjena spodbujanju trajnostnega in družbeno odgovornega poslovanja, ki je usmerjeno v podnebno nevtralnost. Ta olajšava spodbuja prehod iz tradicionalnih poslovnih modelov v tiste, ki so trajnostno vzdržni. Olajšava je določena v višini 40 % zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod v tem obdobju. 10.04.2025 00:00

Dnevne vsebine Zakonodaja V javni obravnavi predlog sprememb zakona ZPIZ-2O
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O), ki je v javni obravnavi.
10.04.2025 00:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Sprejet nov Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP-1)
V Uradnem listu RS, št. 24/2025 z dne 8. 4. 2025 je bil objavljen nov Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP-1), s katerim so nacionalno zakonodajo uskladili s prenovljenimi fiskalnimi pravili Evropske unije (EU). Zakon tako določa način izvajanja načela srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države brez zadolževanja, izjemne okoliščine, v katerih se lahko odstopi od srednjeročne uravnoteženosti, in način ravnanja ob njihovem nastopu.
09.04.2025 15:00

NOVICE OPOZORILO! Lažni telefonski klici v imenu AJPES AJPES sporoča, da so bili ponovno obveščeni o lažnih telefonskih klicih v imenu uslužbencev AJPES. Tokrat naj bi od novoustanovljenih podjetnikov zahtevali poravnavo stroškov za opravljeno storitev. Poudarjamo, da gre za neresnične informacije, saj je registracija podjetnikov na AJPES SPOT točkah brezplačna, zato tovrstne zahteve ignorirajte. V primeru dvomov o prevari lahko vse informacije preverite prek telefonske pomoči AJPES. 09.04.2025 00:00

NOVICE Izvajanje plačilnih storitev v času velikonočnih praznikov V času velikonočnih praznikov, v petek, 18. aprila 2025 evropski SEPA plačilni sistemi in TARGET ne bodo delovali, zato banke in hranilnice v evroobmočju ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa. 08.04.2025 00:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Od jutri višje drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja Ob nespremenjenih trošarinah bodo najvišje dovoljene drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja od jutri, 8. aprila 2025, in zaradi praznikov do vključno torka, 22. aprila 2025, znašale 1,495 evra za liter bencina, 1,524 evra za liter dizelskega goriva in 1,114 evra za liter kurilnega olja. 07.04.2025 14:23

Dnevne vsebine Zakonodaja V javni obravnavi nov Zakon o centralnem kreditnem registru Na Ministrstvu za finance so dali v javno obravnavo predlog novega Zakona o centralnem kreditnem registru, ki nadgrajuje veljavni zakon in sledi novostim na področju evropske zakonodaje glede pravil v zvezi s potrošniškim kreditiranjem. 07.04.2025 12:18

RAČUNOVODSTVO Pojasnilo FURS: Obračun davčnega odtegljaja REK-O obrazca in postopek oddaje prek eDavkov FURS je pripravili spremembo dokumenta - Obračun davčnega odtegljaja REK-O obrazca in postopek oddaje prek eDavkov, 7. izdaja, april 2025. 07.04.2025 12:14

FINANCE Fitch izboljšal obete za bonitetno oceno Slovenije Bonitetna agencija Fitch je včeraj potrdila oceno Slovenije pri A, obete pa je izboljšala iz stabilnih v pozitivne. To je pomemben znak zaupanja v Slovenijo in pomembno sporočilo v negotovih časih za svetovno gospodarstvo. 07.04.2025 09:25

Dnevne vsebine Zakonodaja Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2025
V Uradnem listu RS. Št. 22/2025 z dne 4. 4. 2025 je bil objavljen Sklep, ki ureja najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo od 1. januarja 2025 za v tem letu uveljavljene pokojnine. Najnižja pokojninska osnova od 1. januarja 2025 znaša 1.219,95 EUR, najvišja pa 4.879,80 EUR.
04.04.2025 15:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Stopnje DDV, 11. izdaja, april 2025. 04.04.2025 14:44

DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 17. izdaja, april 2025. 04.04.2025 14:39

Dnevne vsebine Zakonodaja Kaj prinaša pokojninska reforma? Socialni partnerji so 2. aprila podpisali dogovor k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Spremembe, ki jih prinaša reforma, so v javni razpravi, podrobnejša pojasnila pa so objavljena na posebni strani na gov.si/pokojninska. 04.04.2025 00:00

FINANCE Primanjkljaj v državnem proračunu Državni proračun je imel v prvih treh mesecih leta primanjkljaj v višini –451 milijonov EUR, kar je okoli 180 milijonov EUR več kot v enakem obdobju lani. Rast prihodkov (6,1 %) kljub krepitvi zaostaja za rastjo odhodkov (10,8 %). 04.04.2025 00:00

DAVKI Kako hitreje do odmere davka na motorna vozila in hitrejše registracije vozila? FURS podaja nekaj nasvetov in informacij, ki lahko omogočijo hitrejšo odmero davka na motorna vozila (DMV).

3.4.2025 03.04.2025 15:07

DAVKI Uveljavljanje olajšave zaradi nalog zaščite, reševanja in pomoči – prvi sveženj izračunov dohodnine Zavezanci, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoč nepretrgoma najmanj 10 let, so upravičeni do osebne olajšave pri letni odmeri dohodnine v višini 1.500 evrov letno. Podatke Finančna uprava pridobi na osnovi evidence, ki jo vodi Urad RS za zaščito in reševanje. 03.04.2025 12:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Davki za začetnike - Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost FURS je izdal spremembo dokumenta: Davki za začetnike - Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 32. izdaja, april 2025 02.04.2025 12:55

DAVKI Pojasnilo FURS: Prejeti podatki o dohodkih iz tujine – AEOI DAC1 FURS je izdal nov dokument: Prejeti podatki o dohodkih iz tujine – AEOI DAC1, 1. izdaja, marec 2025

Avtomatična izmenjava podatkov na področju neposrednega obdavčevanja 01.04.2025 12:42

DAVKI Finančna uprava izdala prvi sveženj informativnih izračunov dohodnine za leto 2024 Finančna uprava Republike Slovenije je v prvem svežnju z datumom odpreme 31. marec 2025 poslala 939.467 informativnih izračunov dohodnine za leto 2024. Zavezanci jih bodo prejeli v prvih dneh aprila. 01.04.2025 10:00

NOVICE Začetek vnosa poročil o izpolnjevanju obveznosti za ukrepe Programa razvoja podeželja 2014-2020 Odprta je aplikacija za vnos poročil za prejemnike sredstev iz naslova ukrepov Programa razvoja podeželja 2014-2020, ki so uspešno zaključili svoje naložbe, in morajo poročila o izpolnjevanju obveznosti za leto 2024 oddati do 15. oktobra 2025. Poročanje se bo tudi letos izvajalo izključno v elektronski obliki, in sicer preko aplikacije »Razvoj podeželja – poročila«. 31.03.2025 14:00

DAVKI Napaka pri obdelavi zahtevkov za vpogled 'Pridobitev podatkov o davčno potrjenih računih' e-Davki: obvestila o delovanju informacijskih sistemov FURS (ODIS-FU)
#eDavki

V petek, 28. 3. 2025, je prišlo do napake pri obdelavi zahtevkov za vpogled na eDavki »Pridobitev podatkov o davčno potrjenih računih«.
31.03.2025 13:46

STATISTIKA Cene življenjskih potrebščin na letni ravni višje za 2,0 %, na mesečni pa za 0,6 % Marca so bile življenjske potrebščine v povprečju za 2,0 % dražje kot pred letom dni in za 0,6 % dražje kot mesec prej. Pri storitvah so se cene v enem letu zvišale za 3,4 %, pri blagu pa za 1,3 %. 31.03.2025 12:00

STATISTIKA Obe temeljni obrestni meri v aprilu višji V aprilu 2025 je mesečna temeljna obrestna mera 0,2 %, letna temeljna obrestna mera pa 2,46 % odstotna. 31.03.2025 09:00

NOVICE Nov obrazec EDP-PO Vloga za zunanje pooblaščanje za pooblaščenca, 28. 3. 2025 Finančna uprava obvešča, da je v eDavkih onemogočena oddaja obrazca EDP-PO (Vloga za zunanje pooblaščanje za pooblaščenca). Storitev, s katero so pooblaščencem omogočili, da si sami na elektronski način uredijo zunanja pooblastila za delo v eDavkih v imenu drugih zavezancev, bodo namreč z vidika varovanja podatkov nadgradili. 28.03.2025 14:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Uskladitev najnižjih osnovnih plač po KP dejavnosti bančništva V Uradnem listu št. 20/2025 z dne 28.3.2025 je bila objavljena Tarifna priloga h Kolektivni pogodbi dejavnosti bančništva Slovenije za obdobje od 1. 4. 2025 do 31. 12. 2025. 28.03.2025 12:00

DAVKI Dopolnjena spletna aplikacija UJPnet Dne 28. marca 2025 je bila nameščena nova verzija spletne aplikacije UJPnet, verzija 2.7.2. 28.03.2025 11:23

Dnevne vsebine Zakonodaja Od 1.3.2025 novi zneski vajeniških nagrad V Uradnem listu RS, št. 20/2025 z dne 28.3.2025 je bil objavljen Sklep o usklajenih zneskih vajeniških nagrad. 28.03.2025 10:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Aneks št. 4 h kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti V Uradnem listu RS, št. 20/2025 z dne 28. 3. 2025 je bil objavljen Aneks št. 4 h kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti s katerim so objavljene najnižje osnovne plače, ki se uporabljajo za obračune plač, nadomestil plač in povračila stroškov, nastalih od januarja 2025 ter dogovorili nov znesek povračila stroška prehrane med delom. 28.03.2025 09:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Davčno obravnavanje obresti po ZDDPO-2
FURS je izdal spremembe v dokumentu - Davčno obravnavanje obresti po ZDDPO-2, 3. izdaja, marec 2025.
28.03.2025 00:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Osebno dopolnilno delo in vrednotnice
Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta - Osebno dopolnilno delo in vrednotnice, 13. izdaja, marec 2025.
27.03.2025 12:23

Dnevne vsebine Zakonodaja DDV v digitalni dobi (ViDA) FURS obvešča, da je Svet EU 11. marca 2025 sprejet paket DDV v digitalni dobi (ViDA), ki bo začel veljati 14. aprila 2025, uporabljati pa se bo začel postopoma, najkasneje do 1. januarja 2035. 27.03.2025 00:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davek od dohodkov pravnih oseb FURS je izdal spremembe v dokumentu - Posebna ureditev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davek od dohodkov pravnih oseb, 4. izdaja, marec 2025. 26.03.2025 09:46

NOVICE Objavljeni so novi zneski pavšalnih prispevkov za leto 2025 V Uradnem listu RS, št. 15/2025, je objavljen Sklep o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja, ki od 1. 4. 2025 dalje, na podlagi 143. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, določa nove zneske pavšalnih prispevkov za zavarovance iz 20. člena ZPIZ-2. 26.03.2025 00:00

RAČUNOVODSTVO Pojasnilo FURS: Podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov na REK obrazcu Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov na REK obrazcu, 5. izdaja, marec 2025. 25.03.2025 00:00

NOVICE Od jutri nižje drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja Ob nespremenjenih trošarinah bodo najvišje dovoljene drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja od jutri, 25. marca 2025, do vključno ponedeljka, 7. aprila 2025, znašale 1,468 evra za liter bencina, 1,513 evra za liter dizelskega goriva in 1,105 evra za liter kurilnega olja. 24.03.2025 14:41

FINANCE Vpis druge ljudske obveznice
V petek 21. marca se je zaključil vpis druge obveznice za fizične osebe v okviru katere bo Slovenija izdala za 250 milijonov evrov t. i. ljudskih obveznic. Obveznice bodo izdane 28. marca 2025, na Ljubljansko borzo pa bodo uvrščene 1. aprila 2025. Na borzi bodo prosto prenosljive in jih bo lahko kupil kdorkoli.
24.03.2025 14:35

Dnevne vsebine Zakonodaja Novosti pri potnih listih Državni zbor je 6. marca 2025 sprejel Zakon o potnih listinah. Ključni razlog za spremembe je prenos Direktive Sveta (EU) o vzpostavitvi potne listine Evropske unije za vrnitev. Poleg tega gre tudi za uskladitev z Zakonom o osebni izkaznici, zakon pa prinaša še ukrepe za preprečitev predložitve lažne fotografije, poenostavlja postopek za upravne enote in odpravlja ovire za državljane. 24.03.2025 10:05

DAVKI Pojasnilo FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV FURS je izdal spremembo dokumenta – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV, 2. izdaja, marec 2025. 24.03.2025 00:00

STATISTIKA Januarske plače nižje od decembrskih, a višje kot leto prej V primerjavi s plačo za december 2024 je bila povprečna bruto plača za januar 2025 nižja – nominalno za 12,1 % oz. realno za 11,7 %. Tolikšno znižanje je bilo predvsem posledica manjšega obsega izrednih izplačil, kot sta 13. plača in božičnica. 21.03.2025 11:16

NOVICE Okvir za izdajo zelenih obveznic Vlada je na 146. redni seji sprejela Okvir za izdajo obveznic Republike Slovenije, vezanih na izpolnjevanje trajnostnih ciljev (angleško Sustainability-linked bond – SLB). 21.03.2025 09:22

DAVKI Pojasnilo FURS: Zavezujoča informacija
Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Zavezujoča informacija, 2. izdaja, marec 2025.
20.03.2025 10:44

RAČUNOVODSTVO Oddaja letnih poročil za leto 2024 Letno poročilo za leto 2024 morajo gospodarske družbe, zadruge, samostojni podjetniki, društva in politične stranke predložiti AJPES do konca meseca marca. Prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom hkrati predložijo tudi poročila o prostovoljstvu. 19.03.2025 00:00

DAVKI Enostavno in hitro do obročnega plačila letne odmere dohodnine Če želite davek iz naslova letne odmere dohodnine plačati v dveh ali treh mesečnih obrokih, lahko zahtevo za obročno plačilo enostavno oddate preko eDavkov. 18.03.2025 15:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Nakupi blaga in storitev za neposlovno rabo
FURS je izdal nov dokument Nakupi blaga in storitev za neposlovno rabo - Pojasnitev davčne obravnave, 1. Izdaja, marec 2025.
18.03.2025 07:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb FURS je izdal spremembe v dokumentu - Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, 17. izdaja, marec 2025. 18.03.2025 00:00

DAVKI Nov seznam tveganih držav Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja sporoča, da je objavljen nov seznam držav, v zvezi s katerimi obstaja visoko in povečano tveganje za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma. 17.03.2025 15:38

DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za investiranje FURS je izdal spremembo dokumenta Olajšava za investiranje, 9. Izdaja, marec 2025. 17.03.2025 10:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Spremembe na področju kratkoročnega oddajanja stanovanj Vlada je sprejela predlog Zakona o gostinstvu, ki prinaša spremembe na področju kratkoročnega oddajanja stanovanj.
17.03.2025 00:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Nova višina vrednotnice za osebno dopolnilno delo
Z odredbo je spremenjena višina prispevkov za osebno dopolnilno delo, ki znaša na posamezno vrednotnico za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 10,68 eura, za zdravstveno zavarovanje pa 3,05 eura. Nova višina vrednotnice s 1. aprilom 2025 znaša 13,73 evra (doslej 12,93 evra).
14.03.2025 16:16

DAVKI Pojasnilo FURS: Osnovne informacije na začetku podjetniške poti - Fizične osebe z dejavnostjo
Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Osnovne informacije na začetku podjetniške poti - Fizične osebe z dejavnostjo, 3. izdaja, marec 2025.
14.03.2025 13:38

Dnevne vsebine Zakonodaja Rok za odmero letošnjega dopusta je 31. marec Delodajalec mora delavcu vsako leto posebej izdati odločbo oz. sklep, v katerem določi, koliko dopusta delavcu pripada v tem koledarskem letu. Letni dopust se namreč odmeri za vsako koledarsko leto posebej. 14.03.2025 08:00

NOVICE AJPES: Pridobitev bonitetne ocene za normirance Samostojni podjetniki normiranci lahko pridobite bonitetno oceno, ki je običajno pogoj za prijavo na raznih razpisih, če predložite letno poročilo za leto 2024 tudi AJPES do 31. marca 2025. Bonitetne ocene S.BON bodo na voljo predvidoma v prvi polovici meseca maja 2025. 14.03.2025 00:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Poročilo k Tehničnemu protokolu - Seznam napak kod FURS je izdal spremembo dokumenta Poročanje operaterjev platform, s Prilogo k Tehničnemu protokolu – Seznam napak kod, 2. izdaja, marec 2025. 13.03.2025 08:04

DAVKI Pojasnilo FURS: Spremembe zakonodaje na področju DDV FURS je z dne, 11. 3. 2025 izdal 32. verzijo dokumenta Spremembe zakonodaje na področju DDV s prilogami. 12.03.2025 08:00

NOVICE Objavljena javna razpisa za pomoč zaradi nepredvidenih dogodkov MKGP je objavilo dva javna razpisa, in sicer za ukrep Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2025 in ukrep Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nezmožnosti za delo v letu 2025. Za oba javna razpisa je predvidenih do 115 tisoč evrov sredstev. 12.03.2025 00:00

NOVICE Novosti pri izplačilu denarnih nadomestil v aprilu 2025 ZRSZ sporoča, da bo se pri denarnem nadomestilu za letošnji marec, ki bo izplačano v aprilu, obračunala nova višina obveznega zdravstvenega prispevka in uskladitev denarnega nadomestila za brezposelnost. 12.03.2025 00:00

NOVICE Svet EU sprejel program za poenostavitev in izboljšanje davčne zakonodaje in potrdil sveženj DDV zakonodaje Svet EU je danes sprejel sklepe, ki določajo program za poenostavitev in izboljšanje davčne zakonodaje z namenom prispevanja k konkurenčnosti EU. Med drugim je bil potrjen sklop zakonov o evropskih pravilih o DDV, ki je prilagojen digitalni dobi. 11.03.2025 11:45

DAVKI Pojasnilo FURS: Pokrivanje davčne izgube Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Pokrivanje davčne izgube, 2. izdaja, marec 2025. 11.03.2025 00:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Povprečna letna stopnja davka in prispevkov za leto 2024
V Uradnem listu RS, št. 14/2025 je bila objavljena Povprečna letna stopnja davka in prispevkov, ki se obračunavajo in plačujejo od plač v Republiki Sloveniji, ki za leto 2024 znaša 36,28 %.
10.03.2025 17:42

NOVICE Od jutri nižje drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja Ob nespremenjenih trošarinah bodo najvišje dovoljene drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja od jutri, 11. marca 2025, do vključno ponedeljka, 24. marca 2025, znašale 1,481 evra za liter bencina, 1,550 evra za liter dizelskega goriva in 1,145 evra za liter kurilnega olja. 10.03.2025 14:04

NOVICE Novi Priročnik kibernetske varnosti Urad Vlade RS za informacijsko varnost (URSIV) je objavil Priročnik kibernetske varnosti, ki ponuja ključne smernice in priporočila za zaščito informacijskih sistemov pred kibernetskimi grožnjami. 10.03.2025 00:00

FINANCE ECB ponovno znižala ključne obrestne mere Svet ECB je 6. marca 2025 sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. brestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se bodo tako znižale na 2,50%, 2,65% oziroma 2,90%, z začetkom veljavnosti 12. marca 2025. 07.03.2025 10:49

DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost
Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta - Brošura o plačevanju prispevkov za socialno varnost, 11. izdaja, marec 2025.
07.03.2025 00:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala
FURS je izdal spremembo dokumenta: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala, 10. izdaja, marec 2025.
06.03.2025 08:29

NOVICE Novi Erar pomemben korak k večji transparentnosti Z današnjim dnem je začela delovati nova spletna platforma Komisije za preprečevanje korupcije, ki omogoča izboljšan vpogled v denarne tokove subjektov javnega sektorja. Novi Erar omogoča bolj poglobljen vpogled v podatke o transakcijah tako javnega sektorja kot podjetij v lasti države in občin. 05.03.2025 14:17

Dnevne vsebine Zakonodaja Državni zbor je sprejel novelo Zakona o financiranju občin
Namen novele Zakona o financiranju občin (ZFO-1E) je povečati delež sredstev občinam, zagotoviti namensko porabo sredstev za sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji, z novimi kazalniki pa določiti objektivnejšo oceno razvitosti posameznih občin. Poleg tega novela občinam odpira možnost pridobitve dodatnih sredstev z izdajo občinskih obveznic in zadolževanjem v tujini.
05.03.2025 07:23

DAVKI Pojasnilo FURS: Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja
Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Povračila stroškov in drugi dohodki iz delovnega razmerja, 16. izdaja, marec 2025.
04.03.2025 15:19

DAVKI Pojasnilo FURS: Informacija zavezancem glede obveznosti ureditve rezidentskega statusa
FURS je izdal nov dokument - Informacija zavezancem glede obveznosti ureditve rezidentskega statusa, 1. izdaja, marec 2025.
04.03.2025 15:00

NOVICE Evropska sredstva za poklicno in zaposlitveno rehabilitacijo v procesu vračanja na delo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za projekt Model zgodnje poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v procesu vračanja na delo z vidika zdravja (ZPZR-2). 04.03.2025 12:49

Dnevne vsebine Zakonodaja Dodatek št. 19 h Kolektivni pogodbi za dejavnost elektroindustrije Slovenije

V Uradnem list RS, št. 13/2025 z dne 28.2.2025 je objavljen Dodatek št. 19 h Kolektivni pogodbi za dejavnost elektroindustrije Slovenije s spremenjenimi tarifnimi prilogami, ki zvišujejo najnižje osnovne plače.

04.03.2025 10:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV
FURS je izdal nov dokument – Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV ter predizpolnitev obračuna DDV, 1. izdaja, februar 2025.
03.03.2025 10:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovance Finančna uprava RS je objavila spremembe več dokumentov v zvezi s plačevanjem prispevkov za socialno varnost za različne vrste zavarovancev, ki jih objavljamo v nadaljevanju. 03.03.2025 00:00

NOVICE Slovenski podjetniški sklad razpisuje 71,5 milijona evrov garancij za zavarovanje bančnih kreditov
Slovenski podjetniški sklad (SPS) je v Uradnem listu Republike Slovenije št. 13/2025 in na spletni strani objavil javni razpis P1 plus 2025 – Garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Mikro, mala in srednje velika podjetja bodo tudi letos s pomočjo garancij lažje, hitreje in ugodneje pridobila bančne kredite za izvedbo projektov.
01.03.2025 10:00

DAVKI Povišanje obveznega zdravstvenega prispevka V Uradnem listu RS, št. 12/2025 z dne, 26. 2. 2025 je objavljena nova višina obveznega zdravstvenega prispevka, ki od 1. marca 2025 dalje znaša 37,17 evra. 01.03.2025 00:00

STATISTIKA Cene življenjskih potrebščin na letni ravni višje za 1,6 %, na mesečni pa za 0,3 % K letni inflaciji so največ prispevale za 2,8 % višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Na mesečni ravni pa so imeli največji vpliv za 10,9 % dražji počitniški paketi. 28.02.2025 12:00

STATISTIKA Nižja mesečna in letna temeljna obrestna mera V marcu 2025 je mesečna temeljna obrestna mera 0,1 %, letna temeljna obrestna mera pa 1,18 % odstotna. 28.02.2025 11:39

Dnevne vsebine Zakonodaja Vlada sprejela predlog novele Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora Vlada je na 143. redni seji določila besedilo predloga novele Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki naj bi med drugim zagotavljal večjo učinkovitost postopkov finančne preiskave in postopka odvzema premoženja nezakonitega izvora. 28.02.2025 11:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Predlog novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
Vlada je na 143. redni seji določila besedilo predloga novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), katere poglavitna je uresničitev odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-414/20-13 z dne 3. 5. 2023.

28.02.2025 08:00

NOVICE Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju Za izplačila od 1. 3. 2025 do 28. 2. 2026 znaša najnižja osnova za plačilo prispevkov 1.436,95 evrov. 28.02.2025 00:00

NOVICE EBRD znižal napovedi za Slovenijo
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je v najnovejšem poročilu poslabšala letošnje obete gospodarske rasti za Slovenijo. Za Slovenijo je napoved skrčila z 2,6 na 2 odstotka. Za 2026 Sloveniji napoveduje 2,4-odstotno rast.
27.02.2025 13:04

DAVKI Posodobljen seznam z EU nekooperativnih jurisdikcij za davčne namene
Države članice so v okviru stalne zaveze EU spodbujanju davčne preglednosti in pravične obdavčitve na svetovni ravni posodobile seznam EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.
27.02.2025 00:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Najnižja urna postavka za delo upokojencev od 1. marca 2025 S 1. marcem 2025 se bo na podlagi Odredba o višini urne postavke in višini dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev zvišala najnižja urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev, in sicer na 7,35 evra, najvišji dovoljeni dohodek za opravljeno začasno ali občasno delo pa se z 10.781,07 evra zviša na 10.985,91 evra. 26.02.2025 00:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Opredelitev dohodkov, doseženih v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v Sloveniji FURS je izdal spremembo dokumenta Opredelitev dohodkov, doseženih v tujini oziroma z virom v tujini, za potrebe obdavčenja v Sloveniji, 7. izdaja, februar 2025.
25.02.2025 15:37

Dnevne vsebine Zakonodaja Evropska Unija je sprejela obširen 16. paket omejevalnih ukrepov proti Rusiji, Belorusiji ter zasedenim ukrajinskim ozemljem Sprememba zakonodaje v okviru novega paketa omejevalnih ukrepov je bila objavljena v Uradnem listu EU dne 24. 2. 2025. 25.02.2025 12:45

DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za investiranje FURS je izdal spremembo dokumenta Olajšava za investiranje, 8. Izdaja, februar 2025. 25.02.2025 10:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Prenehanje opravljanje dejavnosti FURS je izdal spremembo dokumenta Prenehanje opravljanje dejavnosti, 3. izdaja, februar 2025. 25.02.2025 00:00

NOVICE Od jutri višje drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja Ob nespremenjenih trošarinah bodo najvišje dovoljene drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja od jutri, 25. februarja 2025, do vključno ponedeljka, 10. marca 2025, znašale 1,538 evra za liter bencina, 1,598 evra za liter dizelskega goriva in 1,198 evra za liter kurilnega olja. 24.02.2025 14:01

DAVKI Pojasnilo FURS: Odmera dohodnine za leto 2024 Finančna uprava RS je objavila nov dokument Odmera dohodnine za leto 2024, 1. izdaja, februar 2025. 24.02.2025 07:01

DAVKI Pojasnilo FURS: Obračun davčnega odtegljaja REK-O obrazca in postopek oddaje prek eDavkov FURS je pripravili spremembo dokumenta - Obračun davčnega odtegljaja REK-O obrazca in postopek oddaje prek eDavkov, 6. izdaja, februar 2025. 24.02.2025 00:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Višje bolniško nadomestilo za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2025
V Uradnem listu RS, št. 11/2025 z dne 21. 2. 2025 je bila objavljena Uredba o določitvi višine dnevnega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni za samozaposlene v kulturi za polni delovni čas za leto 2025, ki znaša 39,56 evra.
24.02.2025 00:00

Dnevne vsebine Zakonodaja V javni obravnavi predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je na spletnem portalu eDemokracija objavilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov, ki uvaja pomembne novosti na področju zaščite potrošnikov, preglednosti informacij in trajnostne potrošnje. 21.02.2025 15:28

DAVKI Pojasnilo FURS: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala FURS je izdal spremembo dokumenta: Obresti, dividende in dobiček iz kapitala, 9. izdaja, februar 2025. 21.02.2025 15:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za regres za letni dopust in poslovno uspešnost (oznaka dohodka 1103 in/ali 1111) FURS je izdal spremembo dokumenta - Primeri pravilne izpolnitve obrazca ugovora zoper informativni izračun dohodnine in napovedi za odmero dohodnine za regres za letni dopust in poslovno uspešnost (oznaka dohodka 1103 in/ali 1111) z navedenimi ponazoritvami primerov. 21.02.2025 12:00

RAČUNOVODSTVO FURS: Novosti pri oddaji obračuna davka od dohodkov pravnih oseb Finančna akademija Finančne uprave RS je organizirala seminar z naslovom »Novosti pri oddaji obračuna davka od dohodkov pravnih oseb in (akontacije) dohodnine od dohodka iz dejavnosti, s poudarkom na spremembah oddaje AOP podatkov BS in IPI«, ki je potekal 6. 2. 2025. Objavljamo gradivo iz navedenega seminarja. 21.02.2025 12:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Stalna poslovna enota nerezidenta Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu Stalna poslovna enota nerezidenta, 2. izdaja, februar 2025. 21.02.2025 10:00

RAČUNOVODSTVO Onemogočena oddaja KP-KPD za leto 2024 FURS sporoča, da so možnost oddaje kontrolnih podatkov za dohodnino (KP-KPD) za leto 2024, ki se oddajajo v skladu s pravilniki o dostavi podatkov, za vse vire zaprli dne 20.2.2025. 21.02.2025 09:04

Dnevne vsebine Zakonodaja Predlog Zakona o javnih uslužbencih potrjen na seji vlade
Na 142. redni seji je Vlada RS sprejela predlog novega Zakona o javnih uslužbencih, ki je usmerjen v krepitev strokovnosti in neodvisnosti javnih uslužbencev.
21.02.2025 00:00

DAVKI Oddaja obračunov DDD-DDD za davčna obdobja 2025 Oddaja obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DDD-DDD) za obračunska obdobja, ki se začnejo 1.1.2025 ali kasneje, bo v programsko podprti obliki omogočena v petek, 21. februarja 2025. 20.02.2025 13:25

DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura o dohodku iz dejavnosti Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Brošura o dohodku iz dejavnosti, 14. izdaja, februar 2025. 20.02.2025 00:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za digitalni in zeleni prehod Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Olajšava za digitalni in zeleni prehod v 3. izdaji, februar 2025. 19.02.2025 12:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost - začetnike
Finančna uprava RS je izdala spremembo dokumenta Brošura za davčne zavezance, ki opravljajo dejavnost – začetnike, 8. izdaja, februar 2025.
19.02.2025 11:27

Dnevne vsebine Zakonodaja Ureditev pravice do odklopa v Kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti
V Uradnem listu RS, št. 10/2025 z dne 18. 2. 2025, je objavljen Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za poštne in kurirske dejavnosti, ki ureja pravico do odklopa. Ta aneks začne veljati in se uporabljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
19.02.2025 00:00

DAVKI Svet EU sprejel novo elektronsko potrdilo o oprostitvi plačila DDV, ki bo nadomestilo papirna potrdila Svet EU je danes uradno sprejel nova pravila, s katerimi naj bi sedanja potrdila za prijavo oprostitev plačila davka na dodano vrednost (DDV) EU v papirni obliki nadomestili z novimi elektronskimi. 18.02.2025 11:49

Dnevne vsebine Zakonodaja Zakonodajne spremembe za lažje zaposlovanje tujcev v Sloveniji
Državni zbor se te dni na izredni seji ukvarja s dopolnitvami tujske zakonodaje, ki bi lahko prinesle spremembe tudi na področju sezonskega dela. Ključna novost? Možnost zaposlovanja tujih sezonskih delavcev se širi – poleg kmetijstva in gozdarstva bo zdaj vključevala tudi gostinstvo in turizem, panogi, ki vsako leto v poletni in zimski sezoni bijeta bitko s pomanjkanjem kadra.
18.02.2025 10:33

STATISTIKA Povprečna plača višja tako na mesečni kot na letni ravni V primerjavi s plačo za november je bila povprečna bruto plača za december 2024 višja – nominalno za 11,3 % oz. realno za 11,6 %. Tudi povprečna mesečna bruto plača za leto 2024 je bila višja od plače za leto prej; znašala je 2.394,92 evrov. 17.02.2025 10:48

NOVICE Plačilna disciplina podjetij v Sloveniji se je lani izboljšala Plačilna disciplina podjetij v Sloveniji se je lani po ugotovitvah Ajpesa izboljšala. V povprečju je imelo vsak mesec neprekinjeno več kot pet dni blokirane račune 2542 pravnih oseb ter 3432 samostojnih podjetnikov in drugih fizičnih oseb, ki opravljajo registrirane dejavnosti. 17.02.2025 10:00

NOVICE Evropska Komisija je napovedala ukrepe za varno in trajnostno e-trgovino Evropska Komisija je pripravila nove skupne ukrepe za obravnavo vstopa na trg EU nevarnih, ponarejenih in drugače neskladnih ali nezakonitih izdelkov. 17.02.2025 00:00

NOVICE Spodbude Slovenskega podjetniškega sklada za zagon inovativnih podjetij Slovenski podjetniški sklad je objavil javni razpis P2 2025 – Spodbude za zagon inovativnih podjetij v letu 2025 v vrednosti 2,16 milijona evrov. Namenjen je spodbujanju zagona inovativnih podjetij, ki se prednostno osredotočajo na področja, skladna z načeli podnebne nevtralnosti, krožnega gospodarstva in s strategijo pametne specializacije (S5). 15.02.2025 00:00

NOVICE FURS: Moteno delovanje storitev sistema eDavki in G2G FURS sporoča, da bo soboto, 15. 2. 2025, od 18.00 do 19.00 moteno delovanje storitev sistema eDavki in G2G. Moteno delovanje bo zaradi nadgradnje zalednih sistemov. 14.02.2025 15:30

RAČUNOVODSTVO Pojasnilo FURS: Navodila za izpolnjevanje REK-O FURS je izdal spremembo dokumenta Navodila za izpolnjevanje obračuna davčnih odtegljajev (REK-O in REK-1b obrazec), 10. izdaja, februar 2025. 14.02.2025 11:07

STATISTIKA Lani je bila gospodarska rast v Sloveniji 1,6-odstotna V 4. četrtletju 2024 se je BDP v primerjavi z istim obdobjem leto prej povečal za 1,5 %, v celotnem letu 2024 pa za 1,6 %. 14.02.2025 10:43

DAVKI Pojasnilo FURS: Brošura za sobodajalce – fizične osebe
Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Brošura za sobodajalce – fizične osebe, ki pojasnjuje elektronsko davčno poslovanje, 10. izdaja, februar 2025.
14.02.2025 00:00

RAČUNOVODSTVO REK-O - vrsta dohodka 1123 Na eDavkih je omogočena oddaja REK-O obrazca za vrsto dohodka 1123 - Boniteta - delnice/deleži (nebrutenje po dvanajstem odst. 16.čl. ZDoh-2). 13.02.2025 18:15

NOVICE FURS: Oddaja obračunov DDPO za davčna obdobja 2025 Oddaja obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (DOD-DDPO) za obračunska obdobja, ki se začnejo 1.1.2025 ali kasneje, bo v programsko podprti obliki omogočena v petek 14. februarja 2025. 13.02.2025 13:18

Dnevne vsebine Zakonodaja Podpora volivcev za vložitev novele Zakona o dohodnini Zbiranje podpisov volivcev za podporo pobudi za vložitev Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini bo poteklo od 14. februarja 2025 do 14. aprila 2025. 13.02.2025 12:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Predlog zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov - v javni obravnavi Ministrstvo za finance je pripravilo predlog zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov, ki med drugim vsem poslovnim subjektom nalaga izdajanje elektronskih računov. Potrošniki bi lahko medtem račune še vedno zahtevali tudi v fizični obliki. Predlog sledi evropski zakonodaji s področja javnega naročanja. 13.02.2025 09:00

RAČUNOVODSTVO AJPES: Aplikacija za izdelavo premoženjskih bilanc za leto 2024 AJPES sporoča, da je aplikacija za izdelavo premoženjskih bilanc za leto 2024 na voljo. 12.02.2025 17:27

DAVKI Ali imate vprašanja glede obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem?

Pomagajte si s podrobnejšimi pojasnili Finančne uprave, ki vključujejo tudi pogosta vprašanja in odgovore.

12.02.2025 13:46

NOVICE Vpis poslovnega naslova v Poslovni register Slovenije V AJPES Informatorju so navedena pojasnila, kaj mora bodoči podjetnik priložiti k vlogi za vpis v Poslovni register Slovenije (PRS) za registracijo podjetja. 12.02.2025 00:00

RAČUNOVODSTVO AJPES: Prenos podatkov iz letnega poročila v davčni obračun Konec januarja 2025 je začel delovati sistem prenosa bilančnih AOP podatkov, oddanih na AJPES, v prilogo davčnega obračuna (obrazca DDPO in DohDej). FURS pojasnjuje, da je zamik med oddajo letnega poročila in prikazom podatkov v davčnem obračunu običajno od 5 do 10 minut. 11.02.2025 14:50

NOVICE Pozor! Lažno predstavljanje goljufov kot uslužbencev Finančne uprave Spletni goljufi se pri izvedbah prevar vedno bolj poslužujejo metod lažnega predstavljanja v imenu uslužbencev verodostojnega organa, zaradi česar je težje prepoznati poskus prevare. Osebam, ki se znajdejo v taki ali podobni situaciji, pri FURS priporočajo izredno previdnost. 11.02.2025 00:00

NOVICE Od jutri nižje drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja Ob nespremenjenih trošarinah bodo najvišje dovoljene drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja od jutri, 11. februarja 2025, do vključno ponedeljka, 24. februarja 2025, znašale 1,535 evra za liter bencina, 1,586 evra za liter dizelskega goriva in 1,184 evra za liter kurilnega olja. 10.02.2025 15:15

NOVICE Enostavno vlaganje vlog za izravnave in vračila preplačil davka Ste plačali preveč davka in želite s preplačilom poplačati vaše druge davčne obveznosti oziroma vračilo preplačila? V eDavkih je od zdaj na voljo nova rešitev, ki omogoča enostavno in hitro oddajo vloge za izravnave in vračila preplačil preko vpogleda eKarticaO (odprte postavke). 10.02.2025 15:11

Dnevne vsebine Zakonodaja Višja najnižja urna postavka za začasno in občasno delo dijakov in študentov ter upokojencev
V Uradnem listu RS, št. 7/2025 z dne 7. 2. 2025 je bil objavljen nov znesek najnižje bruto urne postavke za začasno in občasno delo dijakov in študentov v višini 7,34 evra. Nov znesek minimalne bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del bo začel veljati 8. 2. 2025.
10.02.2025 00:00

NOVICE Zaključena sprememba obračunskega obdobja DDV-O, 7. 2. 2025 FURS obvešča, da je centralna sprememba davčnega obdobja zaključena. Zavezancem smo odprli obdobja januar 2025 in januar – marec 2025. 08.02.2025 00:00

DAVKI Oddaja obračunov DOD-DDPO in DDD-DDD na eDavkih
Na eDavkih sporočajo, da so odpravili napake pri oddaji obračunov DOD-DDPO in DDD-DDD, ki so se pojavile 6. 2. 2025. Prav tako sporočajo, da bo oddaja obračunov DDPO in DDD za leto 2025 omogočena predvidoma v drugi polovici februarja oziroma najkasneje do konca februarja.
07.02.2025 10:06

DAVKI Obvestilo glede pozivanja za RP-O V zvezi s pozivanjem za predložitev RP-O v primeru davčnih zavezancev, katerih davčno obdobje je trimesečno, so na eDakvih podali pojasnilo. 07.02.2025 09:39

STATISTIKA Inflacija na letni ravni 2,0-odstotna, na mesečni ravni 0,4-odstotna deflacija Življenjske potrebščine so bile v letošnjem januarju v povprečju za 2,0 % dražje kot v lanskem. Na mesečni ravni pa so zimske razprodaje oblačil in obutve največ prispevale k deflaciji, znašala je 0,4 %. 06.02.2025 10:33

NOVICE Obvestilo o spremembi obračunskega obdobja DDV-O FURS obvešča, da bodo na podlagi 89. člena ZDDV-1 centralno spremenili davčna obdobja vsem davčnim zavezancem, ki se jim na podlagi obdavčljivega prometa v letu 2024 spremeni davčno obdobje. Centralna sprememba davčnega obdobja bo potekala od 7. 2. 2025 (od 13.00 ure dalje) do predvidoma 8. 2. 2025. 06.02.2025 09:00

DAVKI Seznam jurisdikcij, ki jim Republika Slovenija zagotavlja informacije o dohodkih, pridobljenih prek digitalnih platform Dne 21. 1. 2025 je Ministrstvo za finance na svojih spletnih straneh objavilo seznam jurisdikcij, ki se štejejo za sodelujoče jurisdikcije in jim Republika Slovenija zagotavlja informacije o dohodkih, pridobljenih prek digitalnih platform, prejete od poročevalskih operaterjev platform v Republiki Sloveniji v skladu z 255.aa členom ZDavP-2. 06.02.2025 00:00

DAVKI Obresti, dobiček iz kapitala, dividende, najemnine, IFI - napovedi oddajte do 28. februarja 2025 FURS sporoča, da lahko napovedi oddate tudi elektronsko preko sistema eDavki. 05.02.2025 16:00

DAVKI Novela ZDDV-1O in prenova navodil št. 13/2016 in št. 3/2020
V skladu Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1O) sta bili prenovljeni navodili št. 13/2016 in št. 3/2020.
05.02.2025 14:47

DAVKI Pojasnilo FURS: Stopnje DDV
FURS je izdal spremembo dokumenta – Stopnje DDV, 10. izdaja, februar 2025.
05.02.2025 08:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete
Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete, v 12. izdaji z dopolnitvijo točke 3.5.1 Skupinsko zavarovanje odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora.
05.02.2025 00:00

NOVICE Regres za prehrano med delom od 1. januarja 2025 do 30. junija 2025 - javni sektor Višina regresa za prehrano med delom za javne uslužbence in funkcionarje od 1. januarja do 30. junija 2025 znaša 7,08 evra. 04.02.2025 12:00

DAVKI Bliža se rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine in davkov Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine za leto 2024 se hitro približuje. Do 28. februarja 2025 bo treba oddati napovedi za dohodnino iz kapitala, dohodnino od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodka od izvedenih finančnih instrumentov. 04.02.2025 00:00

NOVICE Poročanje o odpadkih za leto 2024 Agencija za okolje obvešča poslovne subjekte, da sta omogočena izpolnjevanje in predložitev poročil o odpadkih za leto 2024 z uporabo aplikacije IS-Odpadki. Za uporabo spletne aplikacije je potrebna registracija. 03.02.2025 15:35

DAVKI Ne pozabite! Še nekaj dni za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane Rok za oddajo vloge je 5. februar 2025. Če jo boste oddali preko eDavkov, lahko to storite do 20. februarja 2025, saj bo elektronski portal ostal odprt v času vnosa podatkov iz papirnatih vlog. Na mobilni aplikaciji eDavki in na spletnem portalu eDavki je na voljo predizpolnjena vloga. 03.02.2025 09:51

DAVKI Program za testni izračun dohodnine Pri optimiziranju davčne obveznosti z vidika uveljavljanja posebne olajšave za vzdrževane družinske člane si lahko pomagate s programom za testni izračun dohodnine, ki je objavljen na portalu eDavki (na tej strani kliknite na povezavo Napoved za odmero dohodnine 2024). 03.02.2025 09:41

NOVICE 10 milijonov evrov ugodnih mikrokreditov za mikro, mala podjetja in srednje velika podjetja Preko Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) so mikro, malim in srednje velikim podjetjem ponovno na voljo ugodni mikrokrediti od 5000 evrov do 25.000 evrov s pomočjo katerih bodo lahko podjetja na enostaven in hiter način pridobila ugodne vire financiranja za manjše investicije ali obratna sredstva. 01.02.2025 00:00

STATISTIKA Letna temeljna obrestna mera višja, mesečna nespremenjena V februarju 2025 je mesečna temeljna obrestna mera 0,2 %, letna temeljna obrestna mera pa 2,64 odstotna. 31.01.2025 14:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov na REK-1 in REK-O obrazcih Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Podatki za oblikovanje prijave podatkov o osnovah in spremembe teh podatkov na REK obrazcu, 4. izdaja, januar 2025. 31.01.2025 00:00

DAVKI Obvestilo o spremembi obračunskega obdobja DDV-O FURS obvešča, da bo na podlagi 89. člena ZDDV-1 centralno spremenili davčna obdobja vsem davčnim zavezancem, ki se jim na podlagi obdavčljivega prometa v letu 2024 spremeni davčno obdobje. Centralna sprememba davčnega obdobja bo potekala od 7. 2. 2025 (od 13.00 ure dalje) do predvidoma 8. 2. 2025. 30.01.2025 15:00

RAČUNOVODSTVO FURS: Posodobitev oddaje AOP podatkov v obračunih DDPO in DohDej Finančna uprava RS je na e-Davkih omogočila prenos podatkov bilance stanja in izkaza poslovnega izida (AOP podatki) ob odprtju že prej shranjenega osnutka obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej). 30.01.2025 12:00

FINANCE ECB četrtič znižala ključne obrestne mere Svet ECB je danes sklenil, da vse tri ključne obrestne mere ECB zniža za 25 bazičnih točk. Obrestne mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila se bodo tako znižale na 2,75%, 2,90% oziroma 3,15%, z začetkom veljavnosti 5. februarja 2025. 30.01.2025 00:00

DAVKI Navodilo o 2. spremembi Navodila o formalnostih, vezanih na plačevanje uvoznega DDV FURS je objavil dokument Navodilo o 2. spremembi Navodila o formalnostih, vezanih na plačevanje uvoznega DDV. 30.01.2025 00:00

DAVKI FURS: Oddaja AOP podatkov v obračunih DDPO in DohDej Finančna uprava RS bo na e-Davkih omogočila prenos podatkov bilance stanja in izkaza poslovnega izida (AOP podatki) ob odprtju že prej shranjenega osnutka obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) in akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej). Opisan prenos AOP podatkov v prilogo davčnega obračuna bo začel delovati najkasneje 31. januarja 2025. 29.01.2025 00:00

NOVICE Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ZZZS je objavil dokument Pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja 28.01.2025 00:00

DAVKI Poročanje o prodaji blaga na daljavo v druge države članice - do 31.1. Poročilo o prodaji blaga na daljavo v druge države članice davčni zavezanec predloži davčnemu organu elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki. 28.01.2025 00:00

DAVKI Posebna ureditev za male davčne zavezance Finančna uprava RS obvešča, da je bila objavljena predstavitev spremembe posebne ureditve za male davčne zavezance. 27.01.2025 09:00

NOVICE Preverite svoje podatke v Registru dejanskih lastnikov (RDL) Po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2) morajo zavezanci v RDL vpisati podatke o dejanskih lastnikih – fizičnih osebah, ki so končni lastniki ali nadzorujejo poslovni subjekt. 27.01.2025 00:00

NOVICE Storitve portala SPOT po izvedeni večji nadgradnji ponovno vzpostavljene Aktivnosti povezane z večjo nadgradnjo portala SPOT, ki je potekala od četrtka, 23. 1. 2025, do ponedeljka, 27. 1. 2025, so zaključene. 27.01.2025 00:00

RAČUNOVODSTVO Minimalna plača v letu 2025 Višina minimalne plače za delo s polnim delovnim časom, opravljeno od 1. januarja 2025, je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 5/2025 z dne 31.1.2025 in znaša 1.277,72 evra bruto. 27.01.2025 00:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Posebna ureditev za opravljanje storitev mednarodnega občasnega cestnega prevoza potnikov, 9. izdaja, januar 2025. 24.01.2025 15:50

DAVKI Javni pozivi k vložitvi napovedi do 28. februarja 2025 FURS predstavlja javni poziv k vložitvi napovedi za odmero dohodnine od dohodkov iz kapitala (dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov, obresti na denarne depozite, drugih obresti in dividend), dohodka iz oddajanja premoženja v najem ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2024. 24.01.2025 12:32

NOVICE AJPES: Preverite glavno dejavnost v ePRS Uporabnike storitev AJPES obvešča, da so zaključili s pretvorbo dejavnosti na SKD 2025. Prosijo, da v ePRS preverite glavne in druge vpisane dejavnosti. V kolikor jih želite spremeniti, to lahko storite elektronsko prek portala SPOT, ali osebno na točkah SPOT. Pretvorbo dejavnosti pa ste dolžni samostojno izvršiti tudi v vaših internih aktih. 24.01.2025 09:12

RAČUNOVODSTVO Predložitev letnih in drugih poročil za leto 2024 AJPES sporoča, da je aplikacija za predložitev letnih in drugih poročil za vse vrste poslovnih subjektov na voljo. 23.01.2025 12:17

NOVICE Opomnik – Potek večjih nadgradenj na portalu SPOT Od četrtka, 23. 1. 2025 do ponedeljka, 27. 1. 2025 storitve portala SPOT ne bodo dosegljive. 23.01.2025 12:00

RAČUNOVODSTVO Vrednotenje opredmetenih osnovnih sredstev Komisija za SRS je na podlagi prejetega vprašanja pripravila Pojasnilo 1 k SRS 1 (2024) – Skupine opredmetenih osnovnih sredstev. 23.01.2025 10:39

NOVICE Porast novih primerov finančnih prevar podjetij Združenje bank Slovenije obvešča, da banke in hranilnice v zadnjem času opažajo porast novih primerov finančnih prevar podjetij. Finančna oškodovanja potekajo na način, da se nepridipravi po telefonu ali elektronski pošti lažno predstavljajo kot zaposleni in sporočijo nov oz. spremenjen račun, na katerega podjetje nakaže plačo oziroma druge prejemke zaposlenega. 23.01.2025 00:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Izvajanje 58. člena – plačnik davka Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Izvajanje 58. člena – plačnik davka, januar 2025. 22.01.2025 00:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost FURS je izdal spremembo dokumenta Davki za začetnike – fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, 31. izdaja, januar 2025. 21.01.2025 10:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Sprejet Pravilnik o standardiziranem gasilskem zavarovanju V Uradnem listu RS, št. 4/2025 je bil objavljen Pravilnik o standardiziranem gasilskem zavarovanju pripadnika gasilske organizacije. Pravilnik je bil sprejet na podlagi Zakona o finančni razbremenitvi občin in Zakona o gasilstvu ter določa vrsto, obseg in način sklenitve standardiziranega gasilskega zavarovanja za pripadnike gasilskih organizacij. 21.01.2025 09:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Povračilo stroška za prehrano za obdobje januar do junij 2025 po ZPSDP znaša 6,10 evra V Uradnem listu RS, št. 3/2025, z dne 17.1.2025, je bil objavljen Količnik rasti cen prehrambnih izdelkov za obdobje julij-december 2024, na podlagi katerega se določi regres za prehrano med delom za obdobje januar–junij 2025. 20.01.2025 14:39

NOVICE Poročanje kontrolnih podatkov o pridobitvah in odsvojitvah vrednostnih papirjev za primer zmanjšanja osnovnega kapitala družbe ob nespremenjeni količini vrednostnega papirja Na eDavkih je objavljena nova XML struktura, preko katere se lahko poroča podatke rednega zmanjšanja osnovnega kapitala družbe. 20.01.2025 10:18

NOVICE FURS: Semafor oddanih obračunov DDV FURS obvešča da je bila na eDavkih vklopljena nova spletna storitev, kjer se lahko pridobi informacijo o tem, ali je obračun DDV-O za določenega davčnega zavezanca za posamezno obračunsko obdobje predložen ali ne in ali je rok za predložitev obračuna DDV že potekel. 20.01.2025 00:00

NOVICE Prvo leto izvajanja finančnih instrumentov v kmetijstvu upravičilo pričakovanja Od skupaj razpisanih 15,7 milijona evrov mikroposojil in razvojnih posojil v letu 2023 in 2024 jih je Slovenski regionalno razvojni sklad odobril 14,3 milijona evrov, kar predstavlja 91-odstotno porabo razpoložljivih sredstev. V obdobju 2023–2027 bo mladim kmetom in majhnim kmetijam na voljo 37,5 milijona evrov ugodnih posojil. 17.01.2025 15:21

NOVICE Izvajanje večje nadgradnje portala SPOT Spletišče SPOT obvešča, da bodo na portalu SPOT od četrtka, 23. januarja, od 16. ure do predvidoma ponedeljka, 27. januarja 2025, potekale večje nadgradnje sistema. 17.01.2025 09:00

NOVICE AJPES: Odprtje aplikacije za predložitev letnih poročil za leto 2024 AJPES obvešča zavezance za predložitev letnih poročil za leto 2024 da bo aplikacija na voljo predvidoma 22. januarja 2025, o čemer vas bodo obvestili, zato spremljajte objave pod Aktualno. 17.01.2025 08:51

DAVKI Pojasnilo FURS: Olajšava za investiranje
FURS je izdal spremembo dokumenta Olajšava za investiranje, 7. Izdaja, januar 2025.
17.01.2025 00:00

DAVKI Poziv k predložitvi obračuna za pavšalno nadomestilo za leto 2024 Na podlagi petega odstavka 95. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) morajo davčni zavezanci, ki so imeli v letu 2024 pravico do uveljavljanja pavšalnega nadomestila na podlagi predhodno pridobljenega dovoljenja davčnega organa, sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga v elektronski obliki preko sistema eDavki predložiti davčnemu organu, in sicer najkasneje do 31. januarja 2025. 16.01.2025 15:17

DAVKI Pojasnilo FURS: Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV FURS je izdal spremembo dokumenta Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV z dopolnitvami. 16.01.2025 08:17

DAVKI Evidenca obračunanega DDV in odbitka DDV (KIR, KPR), 13. 1. 2025
FURS obvešča, da je na eDavkih objavil posebne sheme in tehnično dokumentacijo za Evidenci obračunanega DDV in odbitka DDV (KIR, KPR).
15.01.2025 12:00

DAVKI Vpogled v pravilne podatke za odmero dohodnine za leto 2024 iz REK obrazcev bo omogočen v sredo, 15. 1. 2025 Na portalu eDavki bo od 15. 1. 2025 zagotovljen vpogled v podatke za odmero dohodnine za leto 2024 iz REK obrazcev. 15.01.2025 09:49

Dnevne vsebine Zakonodaja Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v letu 2024 V Uradnem listu RS, št. 2/2025 z dne 10. 1. 2025 je bil objavljen Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v letu 2024. 15.01.2025 01:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu - Dohodek iz delovnega razmerja, 14. izdaja, januar 2025. 15.01.2025 00:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti
V Uradnem listu RS, št. 2/2025 je bila objavljena Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti, ki jo Ministrstvo za finance objavi dvakrat letno.
14.01.2025 16:42

DAVKI Pojasnilo FURS: Vračila DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugih državah in davčni zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji FURS je izdal spremembo dokumenta: Vračila DDV davčnim zavezancem s sedežem v Sloveniji v drugih državah in davčni zavezancem s sedežem izven Slovenije v Sloveniji v 7. izdaji. 14.01.2025 14:59

DAVKI Pojasnilo FURS: Splošno o DDV Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Splošno o DDV, 9. izdaja, januar 2025 z zavedeni spremembami objavljenimi v nadaljevanju. 14.01.2025 14:56

DAVKI Pojasnilo FURS: Davčni inšpekcijski nadzor transfernih cen FURS je izdal spremembo dokumenta Davčni inšpekcijski nadzor transfernih cen, 2. izdaja, januar 2025. 14.01.2025 09:57

DAVKI Pojasnilo FURS: Transferne cene FURS je izdal spremembo dokumenta Transferne cene, ki je skladen z določbami Smernic OECD za dolocanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davcne uprave, julij 2010, katere so delno povzete v Pravilniku o transfernih cenah.
14.01.2025 00:00

NOVICE Od jutri višje drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja Ob nespremenjenih trošarinah bodo najvišje dovoljene drobnoprodajne cene bencina, dizla in kurilnega olja od jutri, 14. januarja 2025, do vključno ponedeljka, 27. januarja 2025, znašale 1,523 evra za liter bencina, 1,581 evra za liter dizelskega goriva in 1,180 evra za liter kurilnega olja. 13.01.2025 15:00

NOVICE Poročanje podatkov za odmero dohodnine za leto 2024 Izplačevalci dohodkov, ne pozabite na poročanje podatkov o medletnem uveljavljanju posebne olajšave za vzdrževane družinske člane. Navedene podatke lahko oddate v datoteki VIRVDC.DAT še do konca januarja 2025. 13.01.2025 10:21

DAVKI Pojasnilo FURS: Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS Finančna uprava RS je objavila spremembo dokumenta Navodilo o obliki, vsebini in načinu dostave podatkov, ki jih sporočajo ponudniki plačilnih storitev FURS, januar 2025. 13.01.2025 09:05

Dnevne vsebine Zakonodaja Vlada potrdila spremembo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti Vlada Republike Slovenije je v Državni zbor Republike Slovenije poslala v obravnavo po skrajšanem postopku Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. 10.01.2025 14:14

DAVKI Pojasnilo FURS: Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila
FURS je izdal spremembo dokumenta Osnovna kmetijska in osnovna gozdarska dejavnost z vidika identifikacije za namene DDV ter pravica do uveljavljanja pavšalnega nadomestila, 16. izdaja, januar 2025.
10.01.2025 00:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Računi
Finančna uprava RS je objavila spremembo v dokumentu – Računi, 6. izdaja, januar 2025.
09.01.2025 11:17

DAVKI Pojasnilo FURS: Posebna ureditev za male davčne zavezance (SME ureditev)
FURS je izdal spremembo dokumenta - Posebna ureditev za male davčne zavezance (SME ureditev), 3. izdaja, januar 2025.
09.01.2025 10:57

DAVKI Pojasnilo FURS: Posebne ureditve VEM-OSS
Finančna uprava je objavila spremembo dokumenta: Posebne ureditve VEM-OSS – neunijska, unijska in uvozna ureditev, 5. izdaja, januar 2025.
09.01.2025 10:47

NOVICE Pojasnilo FURS: Tarifne opustitve
FURS je izdal spremembo dokumenta - Tarifne opustitve, 22. izdaja, januar 2025.
09.01.2025 10:42

DAVKI Pozitivni trendi pri pobiranju javnofinančnih prihodkov tudi v letu 2024 Po prvih znanih podatkih je Finančna uprava v letu 2024 pobrala 25,1 milijarde evrov prihodkov, kar je za 2,6 milijarde evrov oziroma za 11,6 odstotka več kot v letu 2023 in za 4,1 milijarde evrov oziroma za 19,3 odstotka več kot v letu 2022. Dokončni podatki bodo znani po zaključnem računu v začetku februarja 2025. 09.01.2025 08:47

RAČUNOVODSTVO Odvisne družbe ob koncu leta sestavljajo 2 poročili: letno in o razmerjih s povezanimi družbami
Skladno s 3.odstavkom 545. člena ZGD-1 morajo odvisne družbe v prvih 3 mesecih poslovnega leta sestaviti poročilo o razmerjih s povezanimi družbami. To je ločeno poročilo, ki ga družbe sestavljajo, poleg letnega (računovodskega) poročila. Katere družbe so odvisne, definira 54. člen ZGD-1.
08.01.2025 10:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v letu 2024 V Uradnem listu št. 2/2025, z dne 10. 1. 2025 je bil objavljen Povprečni znesek trošarine za plinsko olje za pogonski namen v letu 2024. 08.01.2025 01:00

NOVICE Slovenski operaterji digitalnih platform morajo do 31. januarja sporočiti podatke Finančni upravi Operaterji digitalnih platform v Sloveniji, preko katerih ponudniki prodajajo svoje blago ali storitve tretjim osebam, morajo podatke o teh prodajah v letu 2024, sporočiti Finančni upravi do 31. januarja 2025. 08.01.2025 00:00

NOVICE Pretvorba dejavnosti na SKD 2025 je zaključena, preverite dejavnosti vpisane v PRS AJPES obvešča, da so aktivnosti, povezane z uvedbo nove Standardne klasifikacije dejavnosti – SKD 2025, ki je začela veljati dne 1. 1. 2025, na strani AJPES in portala SPOT zaključene. Ob tem AJPES poziva poslovne subjekte, da v najkrajšem možnem času preverijo dejavnosti vpisane v PRS in v kolikor jih želijo sprememniti pa morajo oddati vlogo za spremembo podatkov v PRS. 07.01.2025 14:00

DAVKI Zahtevek za izdajo identifikacijske številke za DDV (obrazec DDV-P2) V Uradnem listu RS št. 112/24 je bil objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost. Podrobnejša predstavitev sprememb je objavljena v podrobnejšem opisu Spremembe zakonodaje na področju DDV. 07.01.2025 09:03

DAVKI Uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri odmeri dohodnine za leto 2024 Rok za oddajo vloge je 5. februar 2025. Če jo boste oddali preko eDavkov, lahko to storite do 20. februarja 2025, saj bo elektronski portal ostal odprt v času vnosa podatkov iz papirnatih vlog. Na mobilni aplikaciji eDavki in na spletnem portalu eDavki je na voljo predizpolnjena vloga. 07.01.2025 08:59

DAVKI Pojasnilo FURS: Obdavčitev z davkom od premoženja FURS je izdal spremembo dokumenta Obdavčitev z davkom od premoženja, v katerem so valorizirani zneski za odmero davka od premoženja v skladu s Pravilnikom o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2025. 03.01.2025 12:23

DAVKI Pojasnilo FURS: Posebna ureditev za male davčne zavezance (SME ureditev) FURS je izdal spremembo dokumenta - Posebna ureditev za male davčne zavezance (SME ureditev), 2. izdaja, december 2024. 03.01.2025 08:39

Dnevne vsebine Zakonodaja Objavljene so spremembe in dopolnitve Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost FURS sporoča, da je v Uradnem listu RS št. 112/24 objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost , v katerem se med drugim spremenijo določbe glede sklicevanja na kombinirano nomenklaturo, glede oprostitev DDV in glede odbitka DDV. Spremeni se tudi priloga XII. 31.12.2024 18:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Nova Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije V Uradnem listu RS, št. 112/2024 z dne 27. 12. 2024 je objavljena nova Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki je sklenjena za določen čas, in sicer do 31. 12. 2028. 31.12.2024 14:00

Dnevne vsebine Zakonodaja Spremembe Odredbe o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela V Uradnem listu RS, št. 112/2024 z dne 27. 12. 2024 je objavljena Odredba o spremembi Odredbe o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela. 31.12.2024 14:00

DAVKI Spremembe na obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2024 FURS obvešča, da sta v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti, spremenjeni Priloga 3 (Podatki iz bilance stanja) in Priloga 4 (Podatki iz izkaza poslovnega izida) odslej obvezni sestavni del obračuna za zavezance, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov. 31.12.2024 12:00

NOVICE FURS: Ukinitev podpore uporabe TLS 1.0 in TLS 1.1, 9. 1. 2025
FURS obvešča, da bodo z dnem 9. 1. 2025 ukinili podporo za protokole TLS 1.0 in TLS 1.1 na sistemu edavki.durs.si.
31.12.2024 11:06

NOVICE Štipenditorji, pozor: vsako leto do 31. decembra morate redno poročati o vseh podeljenih štipendijah Štipenditorji morajo poročati preko posebne spletne aplikacije. Za prijavo v aplikacijo mora zaposleni imeti ustrezno digitalno potrdilo pravne osebe (cetifikat), izdano s strani pristojnega organa. Aplikacija omogoča tudi oddajo pooblastila drugi pravni osebi (npr. kadrovskemu servisu, računovodskemu podjetju ipd.) za poročanje podatkov. 31.12.2024 00:00

DAVKI Pojasnilo FURS: Dohodek iz delovnega razmerja Finančna uprava RS je objavila spremembo podrobnejšega opisa Dohodek iz delovnega razmerja, 13. izdaja, decembewr 2024, ki vsebuje dopolnitve na podlagi sprememb, določenih z novelo ZDoh-2AB (Uradni list RS, št. 104/24) in z novelo ZDavP-2O (Uradni list RS, št. 100/24). 30.12.2024 15:15

DAVKI Pojasnilo FURS: Bonitete Finančna uprava je izdala spremembo dokumenta: Bonitete , v 12. izdaji z dopolnjenim pojasnilom glede ugodnejše davčne obravnave dohodkov iz delovnega razmerja v obliki delnic ali deležev v inovativnem zagonskem podjetju ter pojasnila v zvezi z skupninskim zavarovanjem odgovornosti poslovodstva ali članov organov nadzora. 30.12.2024 15:04

Odstranite filter

Nastavitve piškotkov