Ugotovitev bilančnega dobička ter njegovo razporejanje predstavlja eno temeljnih pravic družbenikov, ki so jo pridobili na podlagi začetnega vložka v družbo. Poleg družbenikov so pri razdelitvi dobička lahko udeležene tudi tretje osebe. Prispevek detajlno prikazuje postopek odločanja o realiziranem dobičku družbe, davčne posledice za družbo, ki izplačuje dobiček in način obdavčitve prejemnika.

Novela Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1O) je bila navkljub zapletom okrog sprejetja le objavljena v Uradnem listu RS, številka 104 z dne 10. decembra 2024. Nekatere DDV novosti bodo veljale že s 1. januarjem 2025, nekatere pa so odložene na 1. julij 2025 oz. 1. januar 2026. V tem prispevku so izpostavljene DDV novosti malih davčnih zavezancev, ki veljajo s 1. januarjem 2025.

Skladno z določbo 55. člena ZGD-1 bo AJPES nove pragove meril za razvrščanje družb po velikosti upošteval v letnih poročilih za leto 2024 za tekoče leto.

V času, ko mnogi delodajalci svojim zaposlenim izplačujejo božičnice oziroma plačila za poslovno uspešnost, na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD) opozarjamo na pomembno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (še posebno - opr. št. VIII Ips 9/2024 z dne 20. 8. 2024).

Ravnokar objavljena novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), ki se začne uporabljati 18. decembra 2024, prinaša vrsto sprememb v poročanje podjetij in gospodarskih družb.

Skladno z novelo ZDoh-2AB se s 1. 1. 2025 na tem področju obetajo spremembe.

Zakon o dostopnosti proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki sicer velja že skoraj dve leti, se osredotoča na izboljšanje dostopa do osnovnih proizvodov in storitev invalidom ter določa obveznost poslovnim subjektom, da prilagodijo potrebam invalidom prostore, naprave in prodajna mesta do 28. junija 2025. V času planiranja poslovanja v letu 2025 je tako skrajni čas, da razmislimo kako bomo to zakonsko obveznost pravočasno izpolnili.

Zakon o gospodarskih družbah (dalje ZGD-1) v 54. členu določa, da morajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki, društva, zavodi in druge organizacije enkrat letno uskladiti stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev. To pomeni, da se stanja v poslovnih knjigah uskladijo z dejanskim stanjem, če ni za posamezno vrsto sredstev določen daljši rok.

Prejeli smo vprašanje naročnice, ki navaja, da ima družba s sedežem v Sloveniji poslovne partnerje, fizične osebe in pravne osebe, in sicer na Hrvaškem in v Srbiji. Ob koncu leta bi jim za darilo želela podariti darilne bone, in sicer v obliki bančne kartice, kjer bi bil naložen denar ki bi ga lahko porabili v posamezni državi. Vrednost takšnega darila bi presegala vrednost 42 evrov še navaja naročnica. Naročnico zanima kako družba s sedežem v Sloveniji, z vidika ZDDPO-2 pravilno obravnava predmetno transakcijo. V nadaljevanju podajamo pojasnilo.

Iz podjetja nameravamo oddeliti nepremičnine na novo podjetje na podlagi četrte točke, prve alineje 623. člena ZGD-1 in nas zanima, računovodska obravnava tega dogodka? Ali v tem primeru potrebujemo cenilca vrednosti nepremičnin oziroma, ali prenašamo nepremičnine na nova podjetja po tržni ali knjigovodski vrednosti? Kakšna pa je davčna obravnava tega dogodka? Ali je katera pravna oseba (prenosna ali prevzemna oz. fizična oseba) zavezana za davek in če da, kateri davek je to?

Pogodbena kazen v primeru enostranskega prenehanja opravljanja dela delavca med odpovednim rokom ni dopustna, saj drugače kot pri odškodninski odgovornosti za nastalo škodo pomeni pretiran poseg v pravice in obveznosti delavca.

V Uradnem listu RS, št. 100/2024 z dne 26.11.2024 so bile objavljene spremembe prvega davčnega paketa, in sicer Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1C), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2U), Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-C) in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2O).

Informacijski pooblaščenec je prejel zaprosilo za mnenje s strani detektivske agencije, ki je na podlagi pooblastila delodajalca želela pri osebnem zdravniku delavca pridobiti režim gibanja v času bolniške odsotnosti, da bi lahko preverili, ali ga delavec upošteva. Osebni zdravnik režima gibanja ni želel posredovati, zato jih zanima, kako lahko delodajalec drugače ugotovi, ali delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolniškega dopusta upošteva režim gibanja ali ne?

Plačilo za poslovno uspešnost, poznano tudi kot trinajsta plača ali božičnica, je odraz poslovnega uspeha družbe v preteklem letu. Ker je ureditev prepuščena avtonomnemu urejanju delodajalcev, je kot (eden izmed) kriterijev za izplačilo pogosto opredeljena prisotnost na delovnem mestu. Pri tem pa se izključuje tiste, ki zaradi svoje odsotnosti ne prispevajo k letnemu rezultatu družbe.

Ko organizacija osnovnega sredstva več ne obvladuje, ga je treba izločiti iz evidenc in odpraviti njegovo pripoznanje v poslovnih knjigah. Odprava pripoznanja osnovnega sredstva nastane zaradi prodaje, zamenjave, podaritve ali dokončnega odpisa (likvidacije) zaradi uničenja, popisnega primanjkljaja ali neuporabnosti.