Za davčna obdobja, ki so se začela od vključno 1. 1. 2024 se uporablja novela Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2T), katera je posegla v spremembo določb glede poslovne enote nerezidenta in glede kraja poslovanja, ki ni poslovna enota ter uvedla novo pravilo o omejevanju priznavanja obresti za davčne namene.

Slovenski davčni zavezanec, identificiran za namene DDV in s sedežem v Sloveniji želi kupiti blago v Veliki Britaniji pri angleškem davčnem zavezancu, identificiranemu za namene DDV in s sedežem v VB. To blago bo naprej prodal angleškemu davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV in s sedežem VB, brez da bi blago zapustilo državo. Kako postopati v takem primeru, ali se je potrebno v VB registrirati, ter katero klavzulo uporabiti?

V Sloveniji je uveljavljen rek, da “v španoviji še pes crkne”, ki naj bi se nanašal na to, da smo ljudje obsojeni na to, da se v določenih (interesnih) povezavah slej ko prej skregamo.

Podjetje se je znašlo v zelo težki situaciji, saj se nam je močno zmanjšal obseg naročil, zato razmišljamo da bi delavce začasno napotili na čakanje. Zanima nas, ali jih lahko napotimo na čakanje iz razloga nezmožnosti zagotavljanje dela? Kolikšen je v tem primeru njihov dohodek za ta čas? Kako dolgo lahko čakanje traja? Ali obstaja kakšna možnost subvencij ali kakršnakoli druga drugačna finančna pomoč od zavoda za zaposlovanje?

Novela ZDDV-1O je poleg večjih sprememb prinesla tudi nekaj manjših sprememb, ki utegnejo pomembno vplivati na poslovanje nekaterih davčnih zavezancev. V nadaljevanju bomo izpostavili naslednje tematike: (1) odbitek DDV-ja in obračunavanje DDV po plačani realizaciji (2) omejitev pravice do vračila DDV-ja, (3) kraj obdavčitve pri virtualnih storitvah s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, zabavnih in podobnih prireditev, (4)  prodaja storitev preko avtomatov, prodaja na stojnicah in računi, (5) preprodajalci umetniških predmetov, (6) oproščene dobave blaga po 54. členu ZDDV-1.

Sistem ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ni novost. Gre za način ugotavljanja davčne osnove, ko zavezancem (s.p.) ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih imajo pri poslovanju. Bo pa z letom 2024 oziroma 2025 spet nekaj sprememb, ki se jih, tako imenovani »normiranci«, kot rečemo pogovorno zavezancem, ki davčno osnovo ugotavljajo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, v večini primerov, ne veselijo.

V Državnem zboru Republike Slovenije je bil 12. 12. 2024 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEPIZ-1B), ki v prehodnih določbah podaljšuje rok za vložitev zahteve za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine do 31. 12. 2026, prav tako pa za določeno skupino uživalcev pokojnine določa, da bo o njihovi upravičenosti do izplačila zagotovljene vdovske pokojnine odločil zavod po uradni dolžnosti.

Podjetje vsako leto obdari poslovne partnerje z artikli iz svoje lastne zaloge. Če je darilo nad 20 evrov nabavne vrednosti si obračuna DDV ter knjiži DDV na konto 480, stroške nabavne vrednosti darila pa na konto 417. Nadalje to pomeni v DDPO: DDV v polje 6.17, znesek nabavne vrednosti (50% ) darila v polje 6.24. Zanima nas, ali knjižimo pravilno?

Ko delodajalec in delavec skleneta pogodbo o zaposlitvi, se med njima vzpostavi pravno razmerje, za katerega veljajo nekatera kogentna (zavazujoča) pravila iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

V Sloveniji bomo s prvim januarjem 2026 prvič uvedli skupino za DDV. Skupina za DDV je namreč ena izmed možnosti, ki jo državam EU ponuja Direktiva 2006/112/ES. Nekatere države EU že vrsto let poznajo pravila skupine za DDV, v Sloveniji pa to novost uvajamo z novelo ZDDV-1O. Gre za združitev dveh ali več davčnih zavezancev v skupino za DDV. Prednost skupine za DDV je predvsem administrativna in likvidnostna razbremenitev njenih članov. Skupina za DDV namreč pripravi le en DDV obračun. Transakcije med člani skupine sodijo med neobdavčen promet, kar lahko ugodno vpliva na likvidnost članov.

FURS je na spletni strani objavil lestvico za odmero dohodnine in olajšave za leto 2025, ki se prične uporabljati za izplačila od 1. 1. 2025 dalje.

Finančna uprava RS je v zvezi z obveznostjo plačevanja pavšalnih prispevkov za zdravstveno zavarovanje objavila tabelo z zneski prispevkov za zdravstveno zavarovanje v letu 2025 in nove zneske pavšalnih prispevkov za zavarovance iz 20. člena ZPIZ-2.

V podjetju so nabavili viličar in zanj prejemali račune, ko pa so oktobra 2024 poplačali vse najemnine je bil izdan aneks k pogodbi o prenosu lastništva. Prejeli so dobropis za najemnine in račun. Zanima jih, kako knjižijo dobropis ter račun in, ali lahko koristijo olajšavo za viličarja?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ne določa jubilejne nagrade. Pri jubilejni nagradi ne gre za delavčevo pravico, ki bi bila določena z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) oziroma ne gre za zakonsko določeno pravico, ki velja za vse zaposlene. Delavcem jubilejna nagrada pripada le v primerih, če jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, interni akt delodajalca ali pogodba o zaposlitvi. Jubilejna nagrada namreč predstavlja nagrado zaposlenemu za njegovo lojalnost delodajalcu.

Ob koncu leta se spodobi, da nekaj malega spregovorim tudi o prijetnejših plateh delovnih razmerij oziroma poslovanja podjetij. Mesec december namreč ni le “veseli” mesec, se pravi mesec praznovanj, veseljačenj, nazdravljanj, ipd. ampak je tudi mesec delanja bilanc, primerjanja rezultatov s prejšnjimi poslovnimi leti, ugotavljanja dosežkov, postavljanja novih ciljev, pa tudi ugotavljanja, kateri delavec je bil pri delu še posebej uspešen oziroma izpostavljen, kateri je bil tisti, ki je dosegal nadpovprečne rezultate, ki je deloval motivacijsko na sodelavce, ki je potegnil za seboj voz, ipd.

FURS je prejel dopis, v katerem zavezanec prosi za preučitev obračunavanja davčne obveznosti zavezancev, ki imajo poslovno leto drugačno od koledarskega, če del njihovega davčnega obdobja pade v koledarsko leto 2024. Zavezanec meni, da manjka pravna podlaga, ki bi dovoljevala, da bi lahko pri zavezancih posegli v obdavčitev z DDPO sredi teka njihovega davčnega obdobja, saj so zavezanci imeli ob začetku davčnega obdobja pričakovanje, da bodo imeli za celotno davčno obdobje davčno stopnjo 19 %, predpis pa poseže sredi tega davčnega obdobja oziroma pred njegovim zaključkom in spremeni stopnjo obdavčitve poslovanja v koledarskem letu 2024.