Komunalno podjetje izvaja pogrebne dejavnosti pri čemer je potrebna pripravljenost doma. Ali so pri tem določene kakšne omejitve npr. počitek oziroma kako dolgo je lahko delavec v pripravljenosti?

V skladu z novo Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (v nadaljevanju Uredba) (Ur. l. 27/2024), z dne 29.3.2024, bo s 1. januarjem 2025 v Sloveniji začela veljati nova različica Standardne klasifikacije dejavnosti SKD 2025, ki bo nadomestila trenutno veljavno različico SKD 2008.

S 1. januarjem 2025 vstopa v veljavo nova posebna ureditev za mala podjetja (v nadaljevanju SME ureditev). Cilj SME ureditve je poenostavitev DDV zakonodaje z namenom lažjega vstopa na trge drugih držav EU. Slovenski zavezanci bodo lahko po novem prodajali blago in storitve v drugih državah EU brez obračunanega DDV. Veljalo bo tudi obratno. Davčni zavezanci iz drugih držav EU bodo lahko prodajali blago in storitve v Sloveniji brez obračunanega DDV. Zavezanci, ki bi želeli uveljaviti poenostavitev SME ureditve, bodo morali izpolniti tako vsebinske kakor tudi administrativne pogoje. Zavezancem, ki bodo vstopili v SME ureditev, bo FURS dodelil posebno EX številko. V nadaljevanju povzemamo vse ključne specifike SME ureditve, ki zadevajo slovenske zavezance.

Delavka bo nastopila porodniški dopust s 12. 1. 2025, hkrati pa je planirala najprej koristiti redni dopust s 13. 12. 2024, za preostalih 11 dni dopusta iz 2024, ter nato še dopust za 2025. Vendar je zaradi rizične nosečnosti nastopila bolniško z 22. 11. 2024 in ne bo uspela koristiti preostalih dni dopusta iz 2024. Zaposlena bo na porodniški predvidoma do januarja 2026. Kakšne so možnosti glede koriščenja dopusta iz 2024?

Do 16. novembra morajo delodajalci sprejeti konkretne ukrepe glede pravice do odklopa, ki je bila na zakonski ravni (se pravi v sklopu Zakona o delovnih razmerjih- ZDR-1) sprejeta pred približno letom dni.

Ugotovitev bilančnega dobička ter njegovo razporejanje predstavlja eno temeljnih pravic družbenikov, ki so jo pridobili na podlagi začetnega vložka v družbo. Poleg družbenikov so pri razdelitvi dobička lahko udeležene tudi tretje osebe. Prispevek detajlno prikazuje postopek odločanja o realiziranem dobičku družbe, davčne posledice za družbo, ki izplačuje dobiček in način obdavčitve prejemnika.

Novela Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1O) je bila navkljub zapletom okrog sprejetja le objavljena v Uradnem listu RS, številka 104 z dne 10. decembra 2024. Nekatere DDV novosti bodo veljale že s 1. januarjem 2025, nekatere pa so odložene na 1. julij 2025 oz. 1. januar 2026. V tem prispevku so izpostavljene DDV novosti malih davčnih zavezancev, ki veljajo s 1. januarjem 2025.

Skladno z določbo 55. člena ZGD-1 bo AJPES nove pragove meril za razvrščanje družb po velikosti upošteval v letnih poročilih za leto 2024 za tekoče leto.

V času, ko mnogi delodajalci svojim zaposlenim izplačujejo božičnice oziroma plačila za poslovno uspešnost, na Inšpektoratu Republike Slovenije za delo (IRSD) opozarjajo na pomembno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (še posebno - opr. št. VIII Ips 9/2024 z dne 20. 8. 2024).

Ravnokar objavljena novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M), ki se začne uporabljati 18. decembra 2024, prinaša vrsto sprememb v poročanje podjetij in gospodarskih družb.

Skladno z novelo ZDoh-2AB se s 1. 1. 2025 na tem področju obetajo spremembe.

Zakon o dostopnosti proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki sicer velja že skoraj dve leti, se osredotoča na izboljšanje dostopa do osnovnih proizvodov in storitev invalidom ter določa obveznost poslovnim subjektom, da prilagodijo potrebam invalidom prostore, naprave in prodajna mesta do 28. junija 2025. V času planiranja poslovanja v letu 2025 je tako skrajni čas, da razmislimo kako bomo to zakonsko obveznost pravočasno izpolnili.

Zakon o gospodarskih družbah (dalje ZGD-1) v 54. členu določa, da morajo gospodarske družbe, samostojni podjetniki, društva, zavodi in druge organizacije enkrat letno uskladiti stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev. To pomeni, da se stanja v poslovnih knjigah uskladijo z dejanskim stanjem, če ni za posamezno vrsto sredstev določen daljši rok.

Prejeli smo vprašanje naročnice, ki navaja, da ima družba s sedežem v Sloveniji poslovne partnerje, fizične osebe in pravne osebe, in sicer na Hrvaškem in v Srbiji. Ob koncu leta bi jim za darilo želela podariti darilne bone, in sicer v obliki bančne kartice, kjer bi bil naložen denar ki bi ga lahko porabili v posamezni državi. Vrednost takšnega darila bi presegala vrednost 42 evrov še navaja naročnica. Naročnico zanima kako družba s sedežem v Sloveniji, z vidika ZDDPO-2 pravilno obravnava predmetno transakcijo. V nadaljevanju podajamo pojasnilo.

Iz podjetja nameravamo oddeliti nepremičnine na novo podjetje na podlagi četrte točke, prve alineje 623. člena ZGD-1 in nas zanima, računovodska obravnava tega dogodka? Ali v tem primeru potrebujemo cenilca vrednosti nepremičnin oziroma, ali prenašamo nepremičnine na nova podjetja po tržni ali knjigovodski vrednosti? Kakšna pa je davčna obravnava tega dogodka? Ali je katera pravna oseba (prenosna ali prevzemna oz. fizična oseba) zavezana za davek in če da, kateri davek je to?