Davčni zavezanci smo dolžni prijavljati prihodke davčnemu organu v napovedih oz. obračunih z namenom, da nam FURS na podlagi napovedi odmeri ustrezen davek oz. da sami v obračunu ugotovimo svojo davčno obveznost, katero smo dolžni plačati državi. Od 1. 1. 2016 FURS na podlagi avtomatične izmenjave informacij prejema podatke o finančnih računih, ki jih imajo rezidenti odprte v tujini, in na ta način lahko kontrolira zneske, ki smo jih prijavili/napovedali sami.

Obravnava in sprejetje splošnih internih aktov delodajalca
Na splošno lahko interne akte razdelimo v tri kategorije. V prvo sodijo akti, ki jih delodajalec mora imeti, ker njihov sprejem predpisuje zakonodaja, v drugo sodijo akti, ki so obvezni samo za nekatere delodajalce, in v tretjo sodijo neobvezni akti.

 

 

>> Najnovejši strokovni članki s kadrovskega področja

 

Pregled stranke po ZPPDFT-1 pri transakciji v vrednosti 15.000 EUR ali več
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) nalaga računovodjem, davčnim svetovalcem in revizorjem (v nadaljevanju zavezanci) številne naloge in obveznosti. Ključna naloga oz. obveznost je pregled stranke (16. člen ZPPDFT-1). Namen postopka pregleda stranke je, da zavezanec prepozna in prijavi "sumljivo" stranko, transakcijo ali premoženje Uradu za preprečevanje pranja denarja.

Odpoved okvirne pogodbe in sprememba pogojev okvirne pogodbe
Temeljni pravni posel, ki ga skleneta ponudnik plačilnih storitev in uporabnik, je pogodba o plačilnih storitvah. Ta se lahko sklene bodisi kot okvirna pogodba ali pa kot pogodba o izvršitvi enkratne plačilne transakcije.

 

 

>> Najnovejši strokovni članki s finančno-računovodskega področja

 

Vrhovno sodišče: Kreditni pogodbi v frankih nista nični
Vrhovno sodišče je v enem od sporov glede kreditnih pogodb v švicarskih frankih zavrnilo revizijo tožnikov kot neutemeljeno in pritrdilo sodiščema nižjih stopenj, ki sta presodili, da sporni kreditni pogodbi nista nični. S tem je končni epilog glede zatrjevanja ničnosti pogodb dočakala prva od zadev, povezanih s kreditnimi pogodbami v frankih.

Predlog za povrnitev denarja iz davčnih oaz končal pot v DZ
Poslanci so ta teden potrdili sklep matičnega odbora, da predlog zakona o vračilu denarnih sredstev v Slovenijo iz posameznih davčnih oaz, ki so ga pripravili v državnem svetu, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Namen predloga so načeloma podprli, so mu pa med drugim očitali, da ni strokoven in ni skladen z ustavo.

Izbor zadnjih objavljenih zakonov in predpisov v pripravi oziroma v obravnavi:
    • Zakon o dopolnitvi Gradbenega zakona 16.11.2018 [Skupina poslank in poslancev (prvopodpisani Danijel Krivec)]; 16.11.2018
    • Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; 14. 11. 2018
    • Zakon o spremembah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih;13.11.2018

Sprejet novi zakon o trgu finančnih instrumentov
DZ je sprejel novi Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-1), ki prenaša določbe področnih evropskih direktiv, novosti pa naj bi povečale preglednost finančnega trga in varnost vlagateljev. Sprejel je tudi povezani noveli zakonov - Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov.

Sprejeta novela zakona o DDV za uskladitev z evropskimi direktivami
DZ je ta teden soglasno sprejel novelo Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDDV-1J), s katero bo Slovenija prenesla določbe dveh področnih evropskih direktiv. Novosti se med drugim nanašajo na plačevanje DDV za storitve v drugi državi članici ter na enotno obravnavo glede DDV vseh vrst kuponov.

Novela Zakona o socialno varstvenih prejemkih
Novela > Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), ki začne veljati 21. 11. 2018 se nanaša na področje denarnih socialnih pomoči in varstvenega dodatka. Zakon določa, da se od 1. 1. 2019 dalje osnovni znesek minimalnega dohodka (OZMD) ohranja v enaki višini kot doslej in tako znaša 392,75 evrov. S spremembo zakona se ohranja cenzus za pridobitev varstvenega dodatka, ki bo še naprej znašal 577,34 evra za samsko osebo. Na enaki višini ostajata po novem letu tudi pogrebnina in posmrtnina.

DZ umaknil masovni avtomatični informativni izračun za letne pravice iz zakona
DZ je sprejel novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-H), s katero se umika masovni avtomatični informativni izračun za letne pravice iz javnih sredstev, ki bi se moral začeti uporabljati 1. septembra 2019.

Odslej enovit pregled nevladnih organizacij v javnem interesu
V sredini minulega meseca je Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) v skladu z določbami Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg) vzpostavila aplikacijo za vpis v evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu (v nadaljevanju ENO), kar je eden od temeljev preglednosti delovanja nevladnih organizacij.

Pregled čistopisov zakonov in podzakonskih predpisov na portalu FinD-INFO, ki so ali bodo začeli veljati:
    • Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre); veljavnost od: 21.11.2018, uporaba od: 1.1.2019 - sprememba
    • Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP); veljavnost od: 17.11.2018, uporaba od: 1.1.2019 - sprememba
    • Stališče 18 - Revizijski pregled letnega poročila investicijskega sklada; veljavnost od: 16.11.2018 - sprememba
    • Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev; veljavnost od: 17.11.2018 - sprememba
    • Uredba o odpadni električni in elektronski opremi; veljavnost od: 17.11.2018 - sprememba
    • Kolektivna pogodba za poklicne novinarje; veljavnost od: 17.11.2018 - sprememba
    • Posebni tarifni del Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji zaradi realizacije Zakona o sistemu plač v javnem sektorju; veljavnost od: 16.11.2018 - sprememba

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 72 - 73

 

EU brez dogovora o proračunu za leto 2019, Bruselj mora pripraviti nov predlog
Pogajalci institucij EU niso uspeli doseči dogovora o evropskem proračunu za leto 2019 v predvidenem roku, zato mora Evropska komisija sedaj pripraviti nov predlog. Na tej novi podlagi bodo nato vnovič poskušali doseči kompromis do konca leta.

OECD: Gospodarska rast Slovenije se bo upočasnila
OECD je danes predstavila svoje najnovejše gospodarske napovedi in pri tem pod drobnogled vzela tudi Slovenijo. Gospodarska rast, ki bo v letu 2018 ostala zmerna, se bo v prihodnjih dveh letih občutno upočasnila, je zapisala. Zaposlovanje ostaja živahno, stopnja inflacije pa se bo v drugi polovici leta 2020 povzpela nad tri odstotke.

Septembra za dva odstotka nižje plače
Zaposleni v Sloveniji so septembra prejeli v povprečju za približno dva odstotka nižje plače kot avgusta - v bruto znesku so znašale 1632,88 evra (minus 2,2 odstotka), v neto pa 1062,03 evra (minus 1,9 odstotka). Znižale so se tako v javnem kot zasebnem sektorju, a je bil padec v slednjem opaznejši.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

Pravna domneva nastanka davčne obveznosti iz neveljavnega pravnega posla
V obravnavani zadevi so zdravniki, ki so bili pri revidentki v rednem delovnem razmerju, na podlagi pogodb civilnega prava, izven svojega rednega delovnega časa dejansko opravljali enako delo kot v rednem delovnem času oziroma v okviru svojega rednega delovnega razmerja. To je bilo na podlagi pogodb o opravljanju zdravstvenih storitev tudi delo zdravnikov, ki pri revidentki sicer niso bili v rednem delovnem razmerju. S sodbo in sklepom X Ips 379/2016 je Vrhovno sodišče odločilo, da 65. člen ZZdrS ni bil veljavna pravna podlaga za sklenitev pogodb civilnega prava za opravljanje storitev zdravniške službe med javnimi zdravstvenimi zavodi in gospodarskimi subjekti (torej tudi samostojnimi podjetniki). Ugotovilo je, da je Upravno sodišče v sodbi I U 587/2015 prejemke zdravnikov (čeprav formalno samostojnih podjetnikov), ki so jim bili izplačani na podlagi izstavljenih računov pravilno vrednotilo kot dohodke iz zaposlitve (35. člen ZDoh-2). V davčnem pravu se namreč ob ugotovitvi neveljavnosti pravnega posla šteje, da je nastala davčna obveznost, kakršna bi nastala ob upoštevanju razmerij, nastalih na podlagi gospodarskih (ekonomskih) dohodkov.

 

 

>> Sodbe slovenskih in evropskih sodišč lahko najdete v največji zbirki SODNE PRAKSE, ki vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega, višjih in evropskih sodišč s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

Pri obračunu plač za mesec november potrebujete naslednje podatke:
Koledarski dnevi:		30
Delovni dnevi:		21
Praznični dnevi:		1
Delovne ure:		176
Povprečna bruto plača za mesec september 2018:		1.632,88€
in neto plača:		1.062,03€
Povprečna bruto plača za tromesečje:		1.651,04€
in neto plača za tromesečje:		1.072,20€
Minimalna plača:		842,79€ bruto

Napovedani spletni seminarji