Delodajalec je na podlagi 131. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače in ga izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Se pa lahko na podlagi kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Podpis dogovora za višji regres za letni dopust 2020 za nekatere javne uslužbence
Aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, s katerim zvišujejo letošnji regres za javne uslužbence do vključno 20. plačnega razreda, je včeraj podpisalo 26 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja od skupno 43. Še en sindikat pa je napovedal, da bo aneks podpisal naknadno v sredo. Dogovor sta pogajalski skupini parafirali v sredo prejšnji teden, vlada ga je potrdila dan za tem, podpisati pa ga mora večina sindikatov.

Davki in izobraževanje zaposlenih
Izdatki za izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana se šteje za boniteto. Zakon pa hkrati določa, da se izdatki delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, če je v zvezi s poslovanjem delodajalca, z davčnega zornega kota ne štejejo kot boniteta, zato ni potrebno obračunati dajatev kot so prispevki in dohodnina, pa vendar so taki izdatki lahko davčno priznan odhodek pri obdavčitvi delodajalca.

Omogočena je oddaja končnih poročil za začasno čakanje na delo
ZRSZ obvešča delodajalce, da je od 1. julija na portalu za delodajalce omogočena oddaja končnih poročil za začasno čakanje na delo. Delodajalci oddate končno poročilo za povračilo nadomestila plače, ki ste ga zaradi začasnega čakanja na delo ali odsotnosti zaposlenih zaradi višje sile uveljavljali na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP).

 

 

>> Najnovejši strokovni članki s kadrovskega področja

 

Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti od 1. julija 2020
Predpisana obrestna mera zamudnih obresti velja za šestmesečno obdobje, ki se začne 1. julija 2020, in znaša 8 odstotkov.

Evidentiranje pripojitve pri kateri je nastalo slabo ime
Družba se je odločila pripojiti svojo odvisno družbo, ki je v 100% lasti prevzemnega podjetja. Prevzemna družba ima naložbo izkazano v višini 100.000,00 EUR. Ob evidentiranju pripojitve prevzemna družba izloči naložbo in evidentira prevzeta sredstva in obveznosti. Neto vrednost prevzetega premoženja je 104.000,00 EUR, kar pomeni, da mora družba izkazati za 4.000,00 EUR slabega imena. Višina slabega imena se takoj pripozna v prihodkih podjetja v letu v katerem je nastala.

 

 

>> Najnovejši strokovni članki s finančno-računovodskega področja

 

Uveljavljanje olajšave za otroka, ki nima istega stalnega prebivališča
Ali je za uveljavljanje olajšave za vzdrževanega družinskega člana po novem nujno, da ima ta prijavljeno isto stalno prebivališče kot tisti, ki ga želi uveljavljati kot vzdrževanega družinskega člana?

Kako FURS pomaga zavezancem, da lažje izpolnjujejo davčne obveznosti?
Z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) so bili zaradi posledic epidemije bolezni COVID-19 uvedeni določeni ukrepi v zvezi s postopki za pobiranje davkov, ki zagotavljajo zavezancem za davek lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti. Navedeni ukrepi so 20. junija 2020, z uveljavitvijo Sklepa o ugotovitvi prenehanja razlogov za interventne ukrepe na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP) prenehali veljati.

Obdavčevanje pasivnih dohodkov v Sloveniji
Urejanje obdavčevanja dividend, obresti in kapitalskih dobičkov (pasivni dohodki) je predmet Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Glede pasivnih prihodkov velja v Republiki Sloveniji cedularni sistem obdavčevanja, kar pomeni, da se dohodki obdavčujejo po proporcionalni stopnji in brez upoštevanja določenih specifičnih davčnih olajšav. Prav tako se pasivni dohodki ne vključujejo več v letno dohodninsko napoved, saj se izračunana in plačana dohodnina od navedenih dohodkov šteje za dokončni davek.

 

 

>> Najnovejši strokovni članki z davčnega področja

 

Aplikacija za sledenje stikov z okuženimi na poti do sprejema
Odbor DZ za delo je z manjšimi popravki potrdil predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida-19, katerega glavni namen je zaščititi delovna mesta, daje pa tudi podlago za uvedbo aplikacije za sledenje stikom z okuženimi. Te opoziciji ni uspelo črtati iz zakonskega besedila, zato napoveduje ustavno presojo.

Poslance čaka še zadnja redna plenarna seja pred počitnicami
Ta teden se bo DZ zbral še na zadnji redni plenarni seji pred počitnicami. Časovnica za sejo, ki se bo začela v četrtek, še ni določena, na dnevnem redu pa sta poleg vladnega predloga četrtega protikoronskega zakona še opozicijski noveli prejšnjih protikoronskih zakonov. Na seji je pričakovati tudi seznanitev z odstopom ministra Aleša Hojsa.

 

 

>> Predlogi predpisov v obravnavi

 

Parkirni listek ali račun iz restavracije ne bosta več dovolj
Z 8. julijem je v veljavi novela > odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije. Z dopolnitvijo 2. odstavka 9. člena odloka se jasneje določajo dokazila, ki jih oseba predloži mejnim organom, da dokaže, da ne prihaja iz države z epidemiološko visokim tveganjem za okužbo z nalezljivo boleznijo covid-19 t.j. iz države na rdečem seznamu.

KP dejavnosti gostinstva in turizma
4. julija je začel veljati aneks h Kolektivni pogodbi dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki določa zvišanje najnižjih osnovnih plač v panogi gostinstva in turizma po tarifnih razredih od 1. januarja 2021 (primerjalnik 59. člena). Stranke KP se bodo z namenom presojanja zmožnosti omenjenega dviga najnižjih osnovnih plač sestale najkasneje 1. oktobra letos.

Pregled čistopisov zakonov in podzakonskih predpisov na portalu FinD-INFO, ki so ali bodo začeli veljati:
    • Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije; veljavnost od: 8.7.2020 - sprememba
    • Odredba o začasnem ukrepu prepustitve nastanitvenih objektov zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19; veljavnost od: 8.7.2020
    • Odredba o določitvi ogroženih območij zaradi nalezljive bolezni COVID-19; veljavnost od: 8.7.2020
    • Pravilnik o registrih prijav in pravic industrijske lastnine ter potrdilu o prednostni pravici; veljavnost od: 18.7.2020 - sprememba
    • Višina predpisane obrestne mere zamudnih obresti; veljavnost od: 1.7.2020
    • Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije; veljavnost od: 4.7.2020 - aneks

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 93 - 95

 

Omogočen je nov RZPP
AJPES sporoča, da je vzpostavil prenovljen Register neposestnih zastavnih pravic in premičnin (RZPP). Kvalificiranim uporabnikom prenovljen RZPP omogoča samostojen vpis ter pregled nad lastnimi in drugimi vpisi.

Inšpektorat za delo lani izrekel za 4,1 milijona evrov glob
Inšpektorat RS za delo je lani opravil 14.118 inšpekcijskih pregledov, in sicer 8013 na področju delovnih razmerij, kjer beleži krepko rast prijav, 5891 na področju varnosti in zdravja pri delu ter 214 na področju socialnih zadev. Ob tem je izrekel za 4,1 milijona evrov glob. Kljub vse večjemu obsegu dela se vztrajno spopada s pomanjkanjem kadra.

Bruselj ohranil napoved za Slovenijo za letos pri sedemodstotnem padcu BDP
Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala sedemodstotni padec BDP, kar je enako, kot je predvidela tudi v spomladanski gospodarski napovedi. Za prihodnje leto pa ji je napovedala 6,1-odstotno rast, kar je za 0,6-odstotne točke manj, kot je predvidela maja.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

Trpinčenje na delovnem mestu
Tožnica, ki je bila pri toženi stranki zaposlena kot pomočnica direktorja, je vložila pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici zaradi trpinčenja in posledično posega v njene pravice do osebnega dostojanstva in s tem povezane duševne bolečine plačati odškodnino. Višje delovno in socialno sodišče (VDSS Sodba Pdp 601/2019) je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. V obrazložitvi je pojasnilo, da ugotovljena ravnanja direktorice ne predstavljajo nedopustnih ravnanj trpinčenja, zlasti ne z namenom žaljenja, poniževanja ali diskreditacije tožnice, temveč je šlo za izvajanje pristojnosti direktorice. Ni šlo za sistematična, graje vredna ravnanja, usmerjena proti tožnici, ampak za izvajanje nalog v delovnem procesu, kar pa je bilo oteženo glede na porušen odnos med tožnico in direktorico tožene stranke, slabe odnose pa je tožnica tudi priznavala. Prav porušeni odnosi so po mnenju sodišča privedli do določenih ravnanj direktorice, ki pa jih sodišče ni ocenilo kot trpinčenje.

 

 

>> Sodbe slovenskih in evropskih sodišč lahko najdete v največji zbirki SODNE PRAKSE, ki vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega, višjih in evropskih sodišč s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

Pri obračunu plač za mesec junij potrebujete naslednje podatke:
Koledarski dnevi:		30
Delovni dnevi:		21
Praznični dnevi:		1
Delovne ure:		176
Povprečna bruto plača za mesec april 2020:		1.937,21 €
in neto plača:		1.266,13 €
Povprečna bruto plača za tromesečje:		1.826,22 €
in neto plača za tromesečje:		1.190,30 €
Minimalna plača od 1. 1. 2020:		940,58 € bruto

 

Pretekli spletni seminarji