Pravici do plačanega letnega dopusta in do regresa za letni dopust predstavljata dve pomembni pravici delavca v delovnem razmerju. Pri obravnavi obeh pravic, pa se pojavljajo številna vprašanja in dileme. Kdaj delavec pridobi pravico do letnega dopusta, kako upoštevati pravilo sorazmernosti, kako pravica do letnega dopusta vpliva na pravico do regresa za letni dopust, na kakšen način se izračuna število dni letnega dopusta. V prispevku pojasnjujemo osnovna pravila povezana s pravico do letnega dopusta in do regresa za letni dopust. Praktične dileme namreč največkrat lahko rešimo ravno z razlago najosnovnejših pravil in načel.

Z interventnim zakonom do nadomestila za čakanje delavcev na delo in odloga plačila socialnih prispevkov za samozaposlene
V nedeljo, 29. marca 2020 je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP), ki ureja delno povračilo izplačanih nadomestil plač zaposlenim, ki so zaradi posledic epidemije koronavirusa na začasnem čakanju na delo in tistim zaposlenim, ki ne morejo opravljati dela (na delovnem mestu ali doma) zaradi odrejene karantene. Prav tako pa ZIUPPP določa težko pričakovano možnost uveljavljanja odloga plačila prispevkov za socialno varnost za samozaposlene.

Delodajalci naj v času epidemije uporabljajo e-zahtevek za refundacijo nadomestila plače
Zaradi povečane pojavnosti okužb dihal in trenutne epidemiološke situacije v Sloveniji ZZZS prosi delodajalce in računovodske servise, da za pripravo in vložitev zahtevka za refundacijo izberejo elektronsko možnost.

Inšpektorat ugotavlja pomanjkljivo izvajanje ukrepov za zaščito zdravja delavcev
Inšpektorat za delo te dni izvaja poostren nadzor glede izvajanja ukrepov pri delodajalcih za preprečevanje širjenja novega koronavirusa in zagotavljanja zdravja delavcev ter glede zagotavljanja njihove pravne varnosti v aktualnih epidemioloških razmerah.

 

 

>> Najnovejši strokovni članki s kadrovskega področja

 

Evidentiranje prodaje z možnostjo vračila blaga, ki povzroča dodatne stroške
MSRP 15 - Prihodki in SRS 15 - Prihodki prinašajo nekaj sprememb oz. jasneje definirajo evidentiranje pogodb, ki vsebujejo tudi možnost vračila kupljenega blaga. To se pogosto dogaja predvsem pri nakupih po internetu. Standardi veliko večjo pozornost posvečajo ocenjevanju in predvidevanju kako se bo pogodba uresničevala oz. oceni koliko takega blaga se bo dejansko vrnilo.

Izpolnjevanje obračuna davčnega odtegljaja (REK-1) v primerih izplačevanja nadomestila plače za čas odsotnosti z dela delavca
V skladu s Pravilnikom o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu in njegovo Prilogo 1 je treba v primerih izplačila nadomestila plače skladno s 6. odstavkom 137. člena ZDR-1 to sporočiti na REK-1 obrazcu v rubriki M02 (nadomestilo plače), v kolikor pa delodajalec nadomestilo izplača v skladu s 138. členom ZDR-1 to sporoči v rubriki M01 (plača in nadomestilo plače).

Interventni zakon posega tudi v Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma
Interventni zakon posega v Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma v delu, ki se nanaša na pregled stranke pri sklenitvi poslovnega razmerja.

 

 

>> Najnovejši strokovni članki s finančno-računovodskega področja

 

Kako vpliva prenos nepremičnine iz gospodinjstva v podjetje na obdavčitev »normiranca«?
O posebnostih pri obdavčitvi z dohodnino za zavezance, ki ugotavljajo davčno osnovo po sistemu normiranih odhodkov (pogovorno normiranci), smo že pisali v članku z naslovom Kako prejem subvencije oz. državne podpore vpliva na obdavčitev "normirancev">Kako prejem subvencije oz. državne podpore vpliva na obdavčitev "normirancev"? V tokratnem prispevku predstavljamo vpliv prenosa nepremičnine iz gospodinjstva v podjetje na davčno obveznost normiranca. To področje ureja SRS 30 - Računovodske rešitve pri samostojnih podjetnikih posameznikih ter 50. člen ZDoh-2.

Obvestilo glede odloga plačila zaradi epidemije bolezni COVID-19 ali plačila na obroke
FURS je izdal obvestilo glede odloga plačila zaradi epidemije bolezni COVID-19 ali plačila na obroke. Priložena sta obrazec in navodila za izpolnjevanje.

 

 

>> Najnovejši strokovni članki z davčnega področja

 

Vlada sprejela #protiKoronapaket
Vlada je na svoji 8. redni seji sprejela besedilo Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) za državljane in gospodarstvo ter ga predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru po nujnem postopku.

DZ naj bi nove ukrepe potrjeval v četrtek
DZ v sredo še ne bo potrjeval zakona za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa. Plenarna seja naj bi bila po novih načrtih v četrtek, a le, če se bo skozi obsežen vladni predlog ukrepov in množico vloženih dopolnil do tedaj prebil odbor DZ za finance.

Obrazložitve interventnih zakonov – novo na FinD-INFO !
Na portalu FinD-INFO so vam odslej na voljo tudi pojasnila, kako in zakaj so bile uvedene konkretne zakonodajne novosti in spremembe. Povzeta so po celotni dokumentaciji, ki jo je zakonodajalec upošteval pri sprejemanju ali spreminjanju posameznega predpisa. V obrazložitve so tako zajeta pojasnila predlagatelja zakona in vlagateljev amandmajev ter druge vsebine, uporabljene ob sprejemanju ali spreminjanju zakona.

 

 

>> Predlogi predpisov v obravnavi

 

Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov
Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) predstavlja enega od t.i. interventnih zakonov, ki jih je Državni zbor Republike Slovenije sprejel v "prvem paketu" zakonodaje, s katero poskuša država omiliti vpliv trenutne COVID-19 pandemije na ekonomski položaj gospodarstva.

Odgovori na najpogostejša vprašanja, vezana na ukrepe, ki jih prinaša Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami
Za lažje razumevanje novega Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) so na Ministrstvu za pravosodje pripravili nekaj najpogostejših vprašanj in odgovorov.

Pregled zadnjih predpisov na portalu FinD-INFO vezani na omejevanje širjenja koronavirusa v Sloveniji:
»  Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP); veljavnost od: 29.3.2020
»  Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP); veljavnost od: 29.3.2020
»  Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK); veljavnost od: 29.3.2020
»  Zakon o interventnih ukrepih na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane (ZIUPKGP); veljavnost od: 29.3.2020
»  Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ); veljavnost od: 29.3.2020
»  Odlok o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb; veljavnost od: 29.3.2020
»  Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji; veljavnost od: 30.3.2020 - sprememba
»  Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin; veljavnost od: 30.3.2020
»  Sklep o delu Sodnega sveta RS v času trajanja Odredbe o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19); veljavnost od: 30.3.2020

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 35 - 40

 

Nujno obvestilo strankam glede prijave začasnega prebivališča
Upravne enote obveščajo stranke, da zaradi epidemije in vseh ukrepov, s katerimi se poskuša zamejiti okužbe, do nadaljnjega osebno ali preko pooblaščenca prijave začasnega prebivališča NI mogoče opraviti.

Na dom poslani prvi izračuni dohodnine za lani
Finančna uprava RS je včeraj zavezancem po pošti na dom poslala prvi paket informativnih izračunov dohodnine za leto 2019. Drugi sveženj bo sledil predvidoma konec maja, pozneje kot običajno pa bodo izračune dobili zavezanci z dejavnostjo, a najpozneje do konca junija.

Banka Slovenije napoveduje globok padec slovenskega BDP
Cena, ki jo bo zaradi pandemije koronavirusa plačalo slovensko gospodarstvo, bo po ocenah Banke Slovenije najverjetneje presegla tisto iz zadnje svetovne finančne krize. Medletni padec bruto domačega proizvoda (BDP) naj bi po ocenah centralne banke letos znašal med šest in 16 odstotki.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

Opcijsko uveljavljanje konkurenčne klavzule
Tožnik (delavec) je vložil revizijo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ki je zavrnilo tožnikov zahtevek za nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule. Vrhovno sodišče (VSRS Sodba VIII Ips 41/2019) je reviziji ugodilo in sodbo pritožbenega sodišča spremenilo tako, da je zavrnilo pritožbo tožene stranke (delodajalca) in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi je pojasnilo, da je konkurenčna klavzula namenjena zaščiti interesa delodajalca, da za določen čas po prenehanju delovnega razmerja prepreči konkurenčno dejavnost delavcu in pomeni znaten poseg v delavčevi ustavni pravici do proste izbire zaposlitve in proste gospodarske pobude. Poleg tega je dodalo, da bi načeloma lahko bila dopustna ureditev, po kateri bi se stranki dogovorili za opcijsko uveljavljanje konkurenčne klavzule v tem smislu, da delodajalec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi izjavi, da konkurenčne klavzule ne uveljavlja. Takšna opcijska ureditev mora biti v pogodbi o zaposlitvi jasno določena (kar v konkretnem primeru ni bila), torej tako, da je povsem jasno, da je delavec prost obveznosti iz konkurenčne klavzule, če delodajalec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi (in ne kasneje) izjavi, da konkurenčne klavzule ne uveljavlja. V konkretnem primeru je bila opcija uveljavljanja konkurenčne klavzule navedena le kot predpostavka za plačilo nadomestila, ne da bi bilo pri tem navedeno, do kdaj lahko tožena stranka poda izjavo, da uveljavlja konkurenčno klavzulo. To bi pomenilo, da bi konkurenčna klavzula tožnika zavezovala ves čas, toženo stranko pa le, če bi izrecno izjavila, da jo uveljavlja.

 

 

>> Sodbe slovenskih in evropskih sodišč lahko najdete v največji zbirki SODNE PRAKSE, ki vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega, višjih in evropskih sodišč s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

Inflacija v marcu 2020
- na mesečni ravni:		0,5 %
- na letni ravni:		- 0,8 %
TOM v aprilu 2020
- na mesečni ravni:		0,0 %
- na letni ravni:		0,00 %
Pri obračunu plač za mesec marec potrebujete naslednje podatke:
Koledarski dnevi:		31
Delovni dnevi:		22
Praznični dnevi:		0
Delovne ure:		176
Povprečna bruto plača za mesec januar 2020:		1.806,50 €
in neto plača:		1.172,56 €
Povprečna bruto plača za tromesečje:		1.853,30 €
in neto plača za tromesečje:		1.207,47 €
Minimalna plača od 1. 1. 2020:		940,58 € bruto

Napovedani spletni seminarji