Zadnje davčne spremembe so z novelo Zakona o davku dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2R) prinesle tudi spremembe pri obdavčitvi prenosa premoženja, pri zamenjavi kapitalskih deležev, pri združitvah in delitvah družb v/iz Slovenije iz/v članico EU ter spremembah davčnega rezidentstva.

Osnovna plača ter obračun dodatkov in prispevkov
V podjetju imajo veliko delavcev, ki prejemajo minimalno plačo. Ne zavezuje jih nobena kolektivna pogodba dejavnosti. Ali lahko delavcem v pogodbi o zaposlitvi določijo osnovno plačo, ki je nižja od minimalne?

Naraščanje bolniških odsotnosti ni le zdravstveni problem
Izrazito naraščanje bolniških odsotnosti v zadnjih letih ni le zdravstveni, temveč tudi ekonomski, socialni in vsesplošni družbeni problem. Začasna odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe, nege in drugih razlogov je veliko breme za zaposlene, delodajalce, izvajalce zdravstvenih storitev, nosilce socialnih zavarovanj in tudi za družbo v celoti.

 

 

>> Najnovejši strokovni članki s kadrovskega področja

 

Prodaja naročniškega paketa z vezavo dveh let
MSRP 15 - Prihodki in SRS 15 - Prihodki prinašajo tudi nekaj sprememb oz. jasneje definirajo evidentiranje pogodb, ki vsebujejo specifične določbe, kot je npr. vezava naročniškega razmerja za dobo dveh let in nakup mobilnega aparat po ugodnejši ceni. Gre za tako imenovano paketno prodajo.

 

 

>> Najnovejši strokovni članki s finančno-računovodskega področja

 

Stalna poslovna enota po novem onemogoča uporabo posebne ureditve skladiščenja na odpoklic
Novela zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1K je uvedla novi 9.a člen, ki na novo opredeljuje pogoje za uporabo posebne ureditve skladiščenja na odpoklic. Eden od pogojev določa, da dobavitelj blaga nima niti sedeža svoje dejavnosti, niti stalne poslovne enote v državi članici, v katero je blago odpeljano ali odposlano (9.a/2/b ZDDV-1). V zvezi s tem se pojavlja dilema, kdaj se konsignacijsko skladišče v drugi državi članici šteje za stalno poslovno enoto dobavitelja.

 

 

>> Najnovejši strokovni članki z davčnega področja

 

Številne nejasnosti v predlogu za ukinitev dopolnilnega zavarovanja
Delodajalske organizacije so poslance opozorile na številne nejasnosti in nedoslednosti v predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu, ki jo bo DZ obravnaval v četrtek. Po njihovi oceni lahko predlog povzroči resne težave v zdravstvenem sistemu, zato poslance pozivajo, da sprememb zakona ne podprejo, dokler niso razrešena vsa vprašanja.

Plačana odsotnost z dela za spremstvo prvošolcev
Poslanci so v drugi obravnavi napovedali podporo predlogu za dopolnitev zakona o delovnih razmerjih, po katerem bi vsem zaposlenim staršem, tudi v zasebnem sektorju, zagotovili pravico do dodatnega prostega dne v primeru spremstva otroka prvošolca v šolo na prvi šolski dan.

DZ o novih dopolnilih k noveli zakona o starševskem varstvu
DZ se je opredelil do predloga novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Potem ko je matični odbor v vladni predlog vnesel nekatere predloge opozicijskih strank, bi koalicija z dopolnili znova posegla v te člene in predlaga vmesne rešitve, s čimer v omenjenih opozicijskih strankah niso zadovoljni. Odločilo bo današnje glasovanje.

 

 

>> Predlogi predpisov v obravnavi

 

Novosti na trgu dela
Spremembe in dopolnitve > Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), ki bodo začele veljati 27. decembra, zvišujejo najnižje denarno nadomestilo za brezposelnost s 350 na 530,19 evra bruto (primerjalnik 62. člena), na drugi strani pa podaljšuje zavarovalno dobo, potrebno za izplačilo nadomestila z dosedanjih devet na 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih. S ciljem pospešiti aktivacijo starejših brezposelnih zakon posebej spreminja pogoje pri določitvi njihovega denarnega nadomestila. Denarnega nadomestila pa po novem ne bodo mogli uveljaviti zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za poklicno in starostno upokojitev. Upokojencu se omogoča opravljanje dela tudi do 90 ur na mesec, vendar največ tri mesece v koledarskem letu ob tem, da letno število ur opravljenega začasnega ali občasnega dela ostaja nespremenjeno (torej 720 ur) - primerjalnik 27.c člena.

Stroški dela v javnem sektorju
1. januarja 2020 bo začel veljati Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (ZUPPJS2021), ki poleg ukrepov na področju plač in drugih stroškov ter uskladitve pokojnin, določa tudi ukrepe za zagotavljanje sredstev ZPIZ v letih 2020 in 2021. Po novem funkcionarjem pripada jubilejna nagrada le, če je za posamezni jubilej še niso prejeli v javnem sektorju, javnim uslužbencem in funkcionarjem pa do 30. junija 2020 ne pripada del plače za redno delovno uspešnost. V decembru 2020 pa se bodo pokojnine izredno uskladile v višini od 6,50 do 13,00 evrov, odvisno od gospodarske rasti v letu 2019 in za koliko bo ta presegla bruto domač proizvod.

Pokojninska novela
1. januarja se bodo začele uporabljati obsežne spremembe in dopolnitve > Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki naj bi zagotovile boljšo socialno varnost upokojencev in hkrati z mehkimi ukrepi zvišale delovno aktivnost med starejšimi delavci. Novela bo tako v šestih letih moškim zagotovila dvig odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe z zdajšnjih 57,25 odstotka na 63,5 odstotka. Za ženske tak odmerni odstotek že velja, vendar bi se brez sprememb znižal. Tako za moške kot za ženske se odmerni odstotek zvišuje tudi za 15 let zavarovalne dobe, in sicer s 26 na 29,5 odstotka. Pokojnina se bo za vsakega otroka povišala za 1,36 odstotka, a največ za tri otroke. Pri tem je postavljen pogoj, da se upravičenka ali upravičenec ne upokoji predčasno. Pri t. i. dvojnem statusu novela določa, da zavarovanec, ki ostane v zaposlitvi po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev, poleg plače prejema tudi 40 odstotkov pokojnine, po preteku treh let pa 20 odstotkov.

Proračun RS za leti 2020 in 2021
1. januarja 2020 se bo začel uporabljati Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (ZIPRS2021), ki za proračuna RS za leti 2020 in 2021 določa njuno sestavo, posebnosti njunega izvrševanja, porabo sredstev kohezijske politike, namenske prihodke in prejemke države, obseg zadolževanja in poroštev države ter javnega sektorja na ravni države, višino povprečnine v skladu z Zakonom o financiranju občin (ZFO-1), prevzemanje obveznosti, ter ureja druga vprašanja, povezana z izvrševanjem proračunov. Objavljena sta bila tudi Poračun RS za leto 2020 (DP2020), ki se začne izvrševati 1. januarja 2020 in Proračun RS za leto 2021 (DP2021), ki se začne izvrševati 1. januarja 2021.

Povračilo stroškov za službena potovanja v tujino
1. januarja 2020 bo začela veljati nova Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino za javne uslužbence in funkcionarje v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti. Nova Uredba prinaša višje zneske dnevnic za posamezne države oziroma mesta, ki si jih lahko ogledate v prilogi.

Odmera davkov po ZDO
Pravilnik o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2020, ki velja od 14. decembra, določa valorizacijo zneskov za odmero davka od premoženja, določenih v 159. členu Zakona o davkih občanov (ZDO), in sicer za stavbe, prostore za počitek in rekreacijo, ter poslovne prostore.

Upravljanje državnega premoženja
Odredba o obliki posredovanja napovedi o razpolaganju in obvestila o realizaciji razpolaganja s stvarnim premoženje, ki velja od 13. decembra, uporablja pa se od 1. januarja 2020 določa elektronsko obliko, ki omogoča nadaljnjo obdelavo in evidentiranje prejetih podatkov napovedi o sklenitvi pravnega posla razpolaganja s stvarnim premoženjem in obvestil o realizaciji napovedi o sklenitvi pravnega posla razpolaganja s stvarnim premoženjem.

Pregled čistopisov zakonov in podzakonskih predpisov na portalu FinD-INFO, ki so ali bodo začeli veljati:
»  Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF); veljavnost od: 19.12.2019, uporaba od: 1.1.2020 - sprememba
»  Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1); veljavnost od: 1.1.2020 - sprememba
»  Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN); veljavnost od: 19.12.2019 - sprememba
»  Zakon o javnem naročanju (ZJN-3); veljavnost: od 20.11.2019, uporaba: od 1.1.2020 - sprememba
»  Zakon o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka (ZINDNO); veljavnost od: 19.12.2019
»  Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB); veljavnost od: 19.12.2019
»  Zakon o dohodnini (ZDoh-2); veljavnost od: 6.11.2019, uporaba od: 1.1.2020 - sprememba
»  Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2); veljavnost od: 6.11.2019, uporaba od: 1.1.2020 - sprememba
»  Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2); veljavnost od: 6.11.2019, uporaba od: 1.1.2020 - sprememba
»  Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI); veljavnost od: 6.11.2019, uporaba od: 1.1.2020 - sprememba
» Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (ZIPRS2021); veljavnost od: 13.12.2019, uporaba od: 1.1.2020
» Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin (ZUPPJS2021); veljavnost od: 1.1.2020
» Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2); veljavnost od: 1.1.2020, uporaba od: 1.1.2020 - sprememba
» Zakon o urejanju trga dela (ZUTD); veljavnost od: 27.12.2019 - sprememba
» Proračun Republike Slovenije za leto 2020 (DP2020); veljavnost od: 13.12.2019, uporaba od: 1.1.2020
» Proračun Republike Slovenije za leto 2021 (DP2021); veljavnost od: 13.12.2019, uporaba od: 1.1.2021

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 75 in 76

 

Banka Slovenije znižala napoved letošnje rasti na 2,6 odstotka
Banka Slovenije je napoved letošnje rasti BDP znižala s 3,2 na 2,6 odstotka. Za prihodnje leto je napoved z junijske ocene znižala za 0,4 odstotne točke 2,5 odstotka. Na podobnih ravneh naj bi se gibala tudi v letih 2021 in 2022, so sporočili iz Banke Slovenije.

Furs po nadzoru obdavčitve luksuznih avtomobilov naložil plačilo 219.000 evrov dodatnega davka
Finančna uprava je zaključila prvi postopek inšpekcijskega nadzora pri zavezancih, ki luksuzne avtomobile registrirajo v tujini, dejansko pa jih uporabljajo v Sloveniji in se na ta način želijo izogniti plačilu davka v Sloveniji. Zavezancu, ki je svoji vozili registriral v tujini, so naložili plačilo 219.000 evrov dodatnega davka.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

Plačila v evrih znotraj EU cenejša
Plačila v evrih so po novem cenejša po vsej EU, torej tudi v državah, ki (še) niso prevzele skupne valute, pretvorbe valut ob plačilih s karticami in denarnih nakazilih od doma pa so poleg tega popolnoma pregledne. Doslej so notranja plačila v evrih iz neevrskih članic EU namreč ponekod stala tudi do 20 evrov.

Slovenija se je spet izognila pregledu glede gospodarskih neravnovesij
Sloveniji tudi v tem ciklu evropskega semestra ne bo treba na temeljit pregled glede makroekonomskih neravnovesij. Na pregled mora 13 članic EU, je sporočila Evropska komisija v okviru jesenskega gospodarskega svežnja, s katerim je sprožila nov cikel evropskega semestra za leto 2020.

Nadurno delo
Tožnik je vložil pritožbo zoper odločitev sodišča prve stopnje, ki je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za obračun 30 odstotkov dodatka na nadurno delo, opravljeno v letih 2012 do 2015. Višje delovno in socialno sodišče (VDSS Sodba Pdp 111/2019) je pritožbo v tem delu zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V obrazložitvi je pojasnilo, da je s tem, ko je tožena stranka tožniku naknadno omogočila izrabo ur iz preteklih referenčnih obdobij, toženka izpolnila svojo obveznost, da tožniku za presežne ure poleg 30 odstotkov dodatka za delo preko polnega delovnega časa plača še 100 odstotkov osnove. Višje sodišče je pritrdilo tudi ugotovljenemu dejanskemu stanju glede relevantnega števila pokoriščenih ur in tako ni ugotovilo podlage za dodatno priznanje vtoževanega dodatka, pri katerem je vztrajala pritožba.

 

 

>> Sodbe slovenskih in evropskih sodišč lahko najdete v največji zbirki SODNE PRAKSE, ki vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega, računskega, višjih in evropskih sodišč s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

Pri obračunu plač za mesec november potrebujete naslednje podatke:
Koledarski dnevi:		30
Delovni dnevi:		20
Praznični dnevi:		1
Delovne ure:		168
Povprečna bruto plača za mesec september 2019:		1.712,11 €
in neto plača:		1.105,26 €
Povprečna bruto plača za tromesečje:		1.725,14 €
in neto plača za tromesečje:		1.112,83 €
Minimalna plača:		886,63 € bruto

Napovedani spletni seminarji