Junij 2019, številka 26 / letnik XI.
|
Finančno ministrstvo je v petek, 21. junija 2019, dalo v javno obravnavo že pred časom napovedane predloge sprememb davčnih zakonov, ki razbremenjujejo stroške dela, po drugi strani pa bolj obdavčujejo kapital. Razbremenitev regresa že velja, predlogi drugih sprememb naj bi bili uveljavljeni prihodnje leto. Na pripombe javnosti bodo čakali do 1. avgusta. FURS je objavila, da bo davke in prispevke iz naslova regresa vrnila na vaš račun do konca julija, če ste prejeli regres pred 4. majem 2019. Objavila je dve novi pojasnili: Popravljanje napak iz preteklih obdobij v tekočem obračunu DDV po 88.b členu ZDDV-1 in Rezidentstvo po ZDoh-2, ZDDPO-2 in po mednarodnih pogodbah.Med sprejeto zakonodajo tokrat izpostavljamo Informacijo o novostih, ki jih prinaša novela ZDavP-2L, ter objavo Seznama upravičencev do donacij za leto 2019, in Uredbe, ki določa nove lestvice katastrskega dohodka za obdobje 2020 - 2022.Želimo vam prijeten dan in vas vabimo k pregledu izbranih novosti!Uredništvo FinD-INFO
|
|
|
|
|
|
|
|
|
V SREDIŠČU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Izplačilo dobička oziroma dividend |
|
|
Inštitut za računovodstvo |
|
|
|
Namen gospodarskih družb je opravljanje pridobitne dejavnosti, to je take, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Ko je dobiček ustvarjen, ga uporabi poslovodstvo za namene, za katere ga po zakonu mora (npr. za oblikovanje zakonskih rezerv, kritje prenesene izgube, oblikovanje rezerv za lastne deleže in delnice), preostanek pa predstavlja bilančni dobiček, o katerem odločajo družbeniki oziroma delničarji. Ena od možnih rab dobička je izplačilo družbenikom ali drugim osebam.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
DAVČNE NOVOSTI
|
|
|
|
|
|
Predlog davčnih sprememb v javni obravnavi do 1. avgusta
Finančno ministrstvo je v petek, 21. junija 2019, dalo v javno obravnavo že pred časom napovedane predloge sprememb davčnih zakonov, ki razbremenjujejo stroške dela, po drugi strani pa bolj obdavčujejo kapital. Medtem ko razbremenitev regresa že velja, bodo novi predlogi uveljavljeni prihodnje leto. Na pripombe javnosti bodo čakali do 1. avgusta.
|
Prejemniki namenitve dela dohodnine za donacije
FURS v excelovi datoteki predstavlja prejemnike namenitve dela dohodnine za donacije. Podatki so preliminarni, saj temeljijo na podlagi izdanih informativnih izračunov dohodnine, kjer vsak morebiten ugovor zadrži izplačilo donacij. Prva izplačila bodo nakazana okrog 15. septembra 2019. Iz tega naslova je bilo v letu 2018 namenjenih 467.980 donacij. Zavezanci so del dohodnine za donacije namenili 5.394 različnim upravičencem (lansko leto 5.228) v skupnem znesku 5.040.711,97 € (lansko leto 4.599.270,79 €).
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
KADROVSKE NOVOSTI
|
|
|
|
|
|
Delovna doba v javnem sektorju pri jubilejni nagradi
Delavec je bil določeno delovno obdobje (več kot 4 leta) zaposlen v zasebnem zavodu s koncesijo ministrstva za opravljanje dejavnosti na področju socialnega varstva, preostalo obdobje skupno 10 let delovne dobe pa v javnem zavodu na področju socialnega varstva. Ali je v skladu z razlago Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v RS upravičen do jubilejne nagrade zaradi dopolnitve 10 let delovne dobe v javnem sektorju?
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
FINANČNO - RAČUNOVODSKE NOVOSTI
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NOVOSTI V ZAKONODAJI
|
|
|
|
|
|
|
Stvarnopravni zakonik naj bi bil po novem bolj sodoben
Predlog novele stvarnopravnega zakonika, ki je od prejšnjega tedna v javni razpravi, med drugim prenavlja ureditev etažne lastnine, solastnine in neprave stvarne služnosti, tako da bo zakonik v skladu s potrebami sodobnega poslovnega prometa. Predlog predvideva tudi prenovo registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin v sodoben register, v katerega bodo uporabniki lahko prek aplikacije hitreje in učinkoviteje opravljali vpise, javnosti pa bo omogočen boljši vpogled v podatke registra. Rok za pripombe na predlog ministrstva za pravosodje je 8. julij.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
SPREJETA ZAKONODAJA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
POMEMBNEJŠE NOVICE ZADNJEGA TEDNA
|
|
|
|
|
|
Slovenijo bi lahko doletela zaustavitev povračil iz Bruslja
Že pred časom izrečena opozorila ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Iztoka Purića, da bi lahko Bruselj Sloveniji začasno zaustavil povračila evropskih sredstev iz tekočega programskega obdobja, bi se lahko uresničila. Zdaj namreč v Bruslju pripravljajo pismo, s katerim bi se lahko Evropska komisija odločila za tak ukrep.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
NOVICE EU
|
|
|
|
|
|
Vsake desete banke v naslednjih petih letih ne bo več
Dobički evropskih bank so zaradi ugodne gospodarske klime in nizke stopnje tveganja na najvišji ravni doslej, vseeno pa panoga stagnira. Vse banke ne bodo preživele sprememb, saj imajo komitenti vse raje digitalne banke in inovativne produkte ter storitve, pravi svetovalna družba A.T. Kearney. Zato napoveduje konec vsaki deseti banki v Evropi.
|
Slovenija ostaja med članicami EU z najnižjim deležem kratkoročnega javnega dolga
Slovenija se je tudi lani uvrstila v skupino članic EU, ki so imele najnižji delež dolga z dospelostjo, krajšo od enega leta. Znašla se je tudi med državami, ki se v največji meri zadolžujejo z dolžniškimi vrednostnimi papirji in kjer na tuje rezidente odpade največji del dolga, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.
|
|
|
|
|
|
|
IZBOR IZ ARHIVA SODNE PRAKSE
|
|
|
|
|
|
Verjetnost obstoja terjatve
Upnik se je pritožil zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje prekinilo predhodni postopek osebnega stečaja, in sicer do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, ki teče pred okrožnim sodiščem. Tako je odločilo, ker je obstoj predlagateljeve terjatve v obravnavanem primeru predhodno vprašanje za presojo obstoja insolventnosti. Višje sodišče ( VSL Sklep Cst 217/2019) je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep. V obrazložitvi je pojasnilo, da je upnik gradil dolžnikovo insolventnost na zakonskih domnevah trajnejše nelikvidnosti in daljše plačilne nesposobnosti kot stanjih, ki dokazujeta njegovo insolventnost. Vse zakonske domneve pa je temeljil na dejstvu obstoja terjatve (iz nepravnomočne sodbe), ki je le verjetno izkazana. Ker mora biti insolventnost dolžnika kot materialnopravna predpostavka za začetek stečajnega postopka dokazana, ta standard ne more biti izpolnjen, če zakonske domneve insolventnosti temeljijo na predpostavki, ki je le verjetno izkazana.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
POMEMBNO IZ ROKOVNIKA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
KORISTNI ŠTEVILČNI PODATKI
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|