Splošno lahko transakcije razdelimo na obdavčljive in neobdavčljive transakcije. Obdavčljive transakcije so tiste, pri katerih gre za promet, ki je predmet DDV, in sicer: dobava blaga, pridobitev blaga znotraj Evropske Unije, opravljanje storitev in uvoz blaga. Obdavčljive transakcije so tako sestavljene iz obdavčenih (dobava blaga in opravljanje storitev) in oproščenih (pridobitve blaga in uvoz blaga) transakcij.

Odslej lažje do osnovnega bančnega računa in zamenjave banke
Z Novelo ZPlaSS-E > Zakona o plačilnih storitvah in sistemih (ZPlaSS), ki velja od 16. julija 2016, uporablja pa se z izjemo nekaterih določb od 18. septembra 2016, se prenaša v slovenski pravni red Direktiva 2014/92/EU o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov (t. i. direktiva PAD).

 

 

>> Najnovejši strokovni članki s finančno računovodskega področja

 

Opravljanje elektronskih storitev znotraj EU med malimi davčnimi zavezanci
Mali davčni zavezanec je pričel s sodelovanjem na področju elektronskih storitev s podjetjem iz Nemčije, ki je prav tako mali davčni zavezanec. Pri izdaji računa jih zanima, ali upoštevajo novo zakonodajo glede elektronskih storitev in izdajo račun z davkom ter ga plačajo v državi, kjer ima sedež prejemnik storitve, čeprav v Sloveniji ne poslujejo kot zavezanec?

FURS: Osebe javnega prava in izkazovanje DDV od uvoza prek obračuna DDV
Oseba javnega prava, ki uvaža blago izključno za namene njene neobdavčljive dejavnosti, pri uvozu blaga ne sme uporabiti identifikacijske številke za DDV, ki ji je bila dodeljena za opravljanje njene ekonomske dejavnosti, saj ne nastopa kot davčni zavezanec (torej v teh primerih ne izpolnjuje pogojev iz 77. člena ZDDV-1).

FURS: Obračunavanje DDV pri slednih pravicah
Sledna pravica ne spada v področje uporabe DDV, ker prejeto nadomestilo ni plačilo za dobavo blaga ali opravljanje storitev, ampak nadomestilo, ki se plača fizični osebi, da se zaščiti interes tega posameznika kot avtorja likovnega dela. Nadomestilo za sledno pravico, ki ga prodajalec, kupec ali posrednik, ki se ukvarja s trženjem umetnin, ob vsaki nadaljnji prodaji izvirnika likovnega dela izplača avtorju tega dela, ne predstavlja plačila za opravljeno storitev in zato ni predmet DDV.

 

 

>> Najnovejši strokovni članki z davčnega področja

 

Pred odborom DZ predlog mini davčne reforme
Prihodnji teden bodo parlamentarci večino časa namenili zasedanjem na sejah delovnih teles. Tik pred obravnavo na septembrski seji DZ bo odbor DZ za finance in monetarno politiko v petek po nujnem postopku obravnaval t.i. mini davčno reformo oz. zakone za davčno prestrukturiranje.

Strategija razvoja lokalne samouprave v vladni obravnavi
V kratkem naj na vladi obravnavali strategijo razvoja lokalne samouprave do leta 2020. Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da so gradivo minuli teden posredovali v vladno obravnavo. Z združenji občin so o njem dosegli visoko stopnjo soglasja, a glede vseh vprašanj se niso uspeli poenotiti, so priznali.

Predvidene spremembe pri zaposlovanju tujcev
Predlog novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki je v vladni obravnavi, med drugim določa, da se lahko tujci v Slovenji zaposlujejo samo za polni delovni čas. Med izjemami bodo sicer športniki. Predlog ureja tudi premeščanje delavcev znotraj korporacije in dovoljenja glede sezonskega dela.

Poročilo odbora za finančno stabilnost o tveganjih in ukrepih
Letno poročilo odbora za finančno stabilnost za obdobje med lanskim in letošnjim aprilom izpostavlja, da največja tveganja na področju bančništva ostajata dohodkovno in kreditno tveganje. Na zavarovalniškem trgu je največje tržno tveganje, na področju, ki ga spremlja ATVP, pa tveganje likvidnosti kapitalskega trga.

Vlada predlaga ustanovitev centralnega kreditnega registra
Vlada je potrdila predlog zakona o centralnem kreditnem registru, ki predvideva vzpostavitev centralizirane zbirke podatkov o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov. To naj bi prispevalo k učinkovitejšemu obvladovanju kreditnih tveganj in zmanjšalo tveganje čezmerne zadolženosti.

Finančni ministri o ukrepih za preprečevanje davčnih utaj
Finančni ministri EU so drugi dan neformalnega srečanja v Bratislavi začeli z razpravo o obdavčitvi multinacionalk. Govorili so o ukrepih proti davčnim goljufijam in izogibanju davkom. Vse članice so pripravljene sodelovati pri novih zakonodajnih ukrepih, je povedala Alenka Smerkolj, ki začasno vodi finančno ministrstvo.

 

 

>> Predlogi predpisov v obravnavi

 

Register transakcijskih računov
Dopolnitev > Akta o vzpostavitvi in vodenju registra transakcijskih računov, ki bo začela veljati 19. septembra, dodaja v Prilogi »Črkovne oznake vrst računa« za oznako vrste računa »A« novo oznako vrste računa »B«, ki se glasi TR za opravljanje plačilnega prometa (osnovni plačilni račun).

Pregled čistopisov zakonov in podzakonskih predpisov na portalu FinD-INFO, ki so začeli veljati ali se začnejo uporabljati:
»  Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2016, veljavnost od 1.7.2016;

»  Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za avgust 2016, veljavnost od 1.8.2016;

»  Poročilo o gibanju plač za junij 2016, veljavnost od 1.6.2016.

 

 

>> Drugi novi predpisi: UL št. 59

 

Slovenija še vedno med državami z najmanjšo vrzeljo pri pobiranju DDV
Pred dnevi objavljena študija Evropske komisije o vrzeli pri pobiranju DDV je pokazala, da se je vrzel leta 2014 v primerjavi z letom 2013 na ravni EU zmanjšala za 2,5 milijarde evrov in znaša okoli 160 milijard evrov. Slovenija je z 8,1 % še vedno med državami EU z najmanjšo vrzeljo pri pobiranju DDV. Glede na leto 2013 se je Slovenija povzpela iz petega na četrto mesto, takoj za Švedsko, Luksemburgom in Finsko.

Navedbe o zvišanju splošne olajšave, ki naj bi jih prinesel predlog davčnega prestrukturiranja, ne držijo
Predlog novele zakona o dohodnini ne zvišuje splošne olajšave za vse zavezance, z dobrih 2800 evrov na dobrih 3300 evrov. Rešitev v noveli Zakona o dohodnini je namenjena le najnižjim dohodkovnim razredom, in sicer se zvišuje le dohodkovni prag za upravičenost do dodatne splošne olajšave, z veljavne višine 10.866,37 evra (kar predstavlja revaloriziran znesek v skladu s pravilnikom o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2016) na 11.166,37 evra.

Izvoz julija nižji, v sedmih mesecih višji
Slovenija je julija izvozila za 2,07 milijarde evrov blaga ali 3,1 odstotka manj kot julija lani, uvozila pa za 1,97 milijarde evrov blaga ali 2,4 odstotka manj. V prvih sedmih mesecih se je izvoz povečal za 3,4 odstotka na 14,56 milijarde evrov, uvoz pa za 1,4 odstotka na 13,82 milijarde evrov.

 

 

>> Celoten pregled aktualnih novic

 

>> Obnova postopka odmere davka
Tožnik je vložil tožbo na upravno sodišče, ker je bil zavrnjen njegov predlog za obnovo postopka odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013. Upravno sodišče je tožbo zavrnilo (UPRS sodba I U 1286/2015) in pojasnilo, da je odločba z dne 20. 6. 2013, s katero je bil odmerjen davek na nepremično premoženje večje vrednosti za leto 2013, že pravnomočna. Do spremembe podatkov o nepremičninah v registru je prišlo šele 30. 6. 2014, kar pomeni, da ne gre za novo dejstvo v smislu 260. člena ZUP oziroma 89. člena ZDavP-2. Zato je pravilna odločitev davčnih organov, da niso podani pogoji za obnovo postopka odmere davka. Prav tako niso podani pogoji za odpravo, razveljavitev in spremembo odločbe po 90. členu ZDavP-2, saj pri odmeri spornega davka tudi po mnenju sodišča ni prišlo do očitne napake.

 

 

>> Sodbe slovenskih in evropskih sodišč lahko najdete v največji zbirki SODNE PRAKSE, ki vsebuje judikate ustavnega, vrhovnega, upravnega, višjih in evropskih sodišč s povezavami na ustrezne pravne podlage v zakonodaji.

 

Iz rokovnika FinD-INFO – Ne pozabite na oddajo:
22.9.2016 > AJPES: Večstranski pobot- obvezni in prostovoljni (neobvezni)

Regres za prehrano med delom
- po Uredbi:		6,12 EUR
- po ZPSDP:		4,13 EUR
- delodajalce, ki upoštevajo KPND:		3,57 -> 3,68 EUR
Za javno upravo po ZUJF:		3,52 EUR
Dnevnice
- za 12 – 24 ur odsotnosti zaradi službene poti v Sloveniji oz. 16 evrov za javne uslužbence		21,39 EUR
- za 8 – 12 ur odsotnosti zaradi službene poti v Sloveniji oz. regres za prehrano v višini 3,50 evra za javne uslužbence		10,68 EUR
- za 6 – 8 ur odsotnosti zaradi službene poti v Sloveniji oz. 0 evrov za javne uslužbence.		7,45 EUR

 

Pretekli spletni seminarji