Julij 2015, številka 26-27 / letnik VII.
|
V mesecu juniju je bil v javni razpravi predlog novele Zakona o davčnem postopku ZDavP-2I, ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance. Odgovore, katere spremembe prinaša, ponujamo v današnji osrednji temi "Cilj novele ZDavP-2I je poenostavitev poslovanja z davčno upravo". V zadnjem času smo bili deležni tudi številnih drugih predlogov sprememb predpisov, nekaj novih vam predstavljamo v današnjem tedniku. Med kadrovskimi in davčnimi vsebinami tokrat teče beseda o odmoru med delovnim časom ter o obračunu bonitete pri športnih aktivnostih namenjenih zaposlenim. Tokrat smo pripravili obširnejšo dvojno številko, saj se je začel počitniški čas in tudi v uredništvu odhajamo na počitnice. Naslednja številka tednika bo izšla 22. julija, do takrat pa vas vabimo na portal FinD-INFO (www.findinfo.si), kjer vas bomo tekoče obveščali o aktualnih temah in novostih. Želimo vam prijetno branje in obilo poletne osvežitve!Uredništvo FinD-INFO
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
RUBRIKA V SREDIŠČU
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Cilj novele ZDavP-2I je poenostavitev poslovanja z davčno upravo |
|
|
 mag. Mojca Kunšek |
|
|
|
V minulem mesecu je bil na strani Ministrstva za finance v javni razpravi predlog novele Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2I), katerega cilj je poenostavitev postopkov pobiranja davkov oziroma zmanjšanje administrativnega bremena zavezancev za davek in zagotovitev večje preglednosti davčnega postopka. Novela poleg uvedbe novega instituta vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, razširja področje avtomatične izmenjave informacij med državami članicami EU in njihovimi jurisdikcijami ter prinaša določene spremembe pri davčni izvršbi, davčnem pobotu, odpiranju transakcijskega računa samostojnega podjetnika posameznika in izpolnjevanju davčnih obveznosti (glej tudi Ivo Grlica: Obeta se pomembna novela Zakona o davčnem postopku).
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
KADROVSKE NOVOSTI
|
|
|
|
|
|
Odmor med delovnim časom
Delodajalca zanima ali lahko odmor med delovnim časom delavcem določijo v več delih ali mora biti odmor obvezno v enem kosu (30 minut)? Kako pa v primeru, ko delavec sam želi odmor med delom izrabiti v več delih po pet minut (kadilske pavze)? > Več…
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
DAVČNE NOVOSTI
|
|
|
|
|
|
Obračun bonitete za zagotavljanje športnih aktivnosti zaposlenim
Veliko delodajalcev svojim zaposlenim v okviru zaposlitve nudi možnost rekreacije. Nekateri svojim zaposlenim plačajo mesečne karte v fitnesu, spet drugi najamejo športno dvorano. Je zagotavljanje takšne ugodnosti zaposlenim obdavčeno oziroma ali jo je potrebno obravnavati kot boniteto? > Več…
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
NOVOSTI V ZAKONODAJI
|
|
|
|
|
|
Dopolnila k predlogu strategije upravljanja državnih naložb
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je ta teden sprejel dopolnila koalicije k predlogu strategije upravljanja naložb države in potrdil predlog v celoti. Predvideno je, da bo delež SDH in Zpiz v Zavarovalnici Triglav strateška naložba ter da bo vlada v enem letu strategijo revidirala in morebiti predlagala njene spremembe oz. novo strategijo. > Več...
|
Vlada v korekcijo višine povprečnine občinam
Vlada je na zadnji seji pripravila novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-F), s katero za drugo polletje 2015 določa povprečnino v višini 514,22 evrov, ki je za 13,39 evra višja od povprečnine, določene z veljavnim ZIPRS1415. S povečano povprečnino se bo obseg primerne porabe občin povečal za razliko med ocenjenim znižanjem izdatkov občin in znižanjem, ki je doseženo s sistemskimi spremembami. Obseg dohodnine, ki v letu 2015 pripada občinam, je določen z Zakonom o financiranju občin (ZFO-1) in znaša 54 % dohodnine. Ta delež se s spremembami zakona ne spreminja. Sredstva za financiranje višje povprečnine bo potrebno zagotoviti s povečanjem finančne izravnave iz državnega proračuna. Predlog z občinami ni usklajen. > Več...
|
Soglasje k strožjimi pogojem za ustanovitev podjetja
Odbor DZ za gospodarstvo je za obravnavo na plenarni seji pripravil predlog novele zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I), s katero se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o letnih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, posebna pozornost pri njeni pripravi pa je bila dana omejevanju ustanavljanja novih gospodarskih družb oz. pridobitev statusa družbenika ter omejevanju veriženja podjetij z namenom nepoštenih poslovnih praks. > Več...
|
Ureditev poravnav poslov z vrednostnimi papirji v EU
Vlada je na zadnji seji določila besedilo predloga Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1), z namenom uskladiti slovenski pravni red z zahtevami TARGET2-Securities (T2S ). Cilj je vzpostavitev enotne tehnične rešitve za poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, na katero bodo centralne depotne družbe prenesle poravnavo poslov z vrednostnimi papirji, centralne banke pa poravnavo denarnega dela poslov z vrednostnimi papirji. > Več….
|
Vlada določila besedilo predloga Zakona o zavarovalništvu
Vlada je prejšnji teden na redni seji določila tudi besedilo predloga Zakona o zavarovalništvu, katerega cilj je v slovenski pravni red prenesti evropske direktive in posodobiti trenutno veljaven Zakon o zavarovalništvu. Zakon je sistemski zakon na področju zavarovalništva in tako prinaša spremembe na več področjih: pri pogojih za ustanovitev, poslovanje in nadzor zavarovalnic ter pozavarovalnic s sedežem v Sloveniji, pri pravilih delovanja AZN pri opravljanju pristojnosti in odgovornosti po tem in drugih zakonih ter pri pogojih za zavarovalno zastopanje in posredovanje. > Več…
|
|
|
|
|
|
 |
SPREJETA ZAKONODAJA
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
POMEMBNEJŠE NOVICE ZADNJEGA TEDNA
|
|
|
|
|
|
NKBM za 250 milijonov evrov prodana skladu Apollo in EBRD
Slovenski državni holding (SDH) je danes z ameriškim investicijskim skladom Apollo in Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) podpisal pogodbo o prodaji NKBM. Vrednost posla je 250 milijonov evrov, Apollo bo lastnik 80-odstotnega deleža, medtem ko bo EBRD postala 20-odstotna lastnica banke. > Več...
|
Dogodki v Grčiji ne vplivajo neposredno na slovenski bančni sistem
Dogodki v Grčiji po navedbah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca ne vplivajo neposredno na slovenski bančni sistem. Kot je v izjavi za javnost poudaril Jazbec, znaša neposredna izpostavljenost bančnega sistema do Grčije oziroma grškega zasebnega sektorja zgolj 372.000 evrov. > Več...
|
ZPIZ doslej odmeril višjo pokojnino 1290 upokojencem
Pokojninski zavod je po aprila objavljeni odločitvi ustavnega sodišča glede delnic za notranji odkup, vplačanih z delom plače, znesek odmerjene pokojnine doslej spremenil 1290 upokojencem. Ti imajo sedaj mesečno pokojnino v povprečju višjo za 53,2 evra. Skupno pa bo zavod v juliju izplačal približno 70.000 evrov več. > Več...
|
Izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2015
Vlada je na zadnji seji sprejela spremembo Načrta za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leto 2015. Za izvajanje ukrepov je tako skupaj namenjenih 65 milijonov evrov. Sprejetje dokumenta predstavlja usklajevanje z že realiziranimi spremembami glede na Rebalans proračuna 2015. > Več…
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
IZBOR IZ ARHIVA PRAKSE – JUDIKATI
|
|
|
|
|
|
Odločanje o režimu odmora
Vrhovno sodišče je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZDR ( 154. člen ZDR-1), ki določa, da ima delavec s polnim delovnim časom pravico do 30 minutnega odmora. Sodniki so pritrdili stališču iz zahteve, da je namen te določbe vzdrževanje oziroma obnovitev delavčevih psihofizičnih sposobnosti v času dnevne delovne obveznosti. Vendar pa iz jezikovne razlage določbe prvega odstavka 154. člena ZDR ne izhaja, da mora odmor med delom nujno trajati neprekinjeno 30 minut, zato je lahko določen tudi drugače, t.j. v več delih, pri čemer pa mora biti uresničen namen pravice do odmora, to je povrnitev psihofizičnih sposobnosti delavca. Pri odločanju o režimu odmora (enoten odmor ali iz več delov in kako dolgo traja posamezen del) je torej treba zasledovati namen te pravice ob upoštevanju potreb delovnega procesa in potreb delavcev po regeneraciji. Pri tem je treba paziti, da ne bi bil režim uresničevanja pravice do odmora urejen na način, ki bi predstavljal obid zakonske norme 154. člena ZDR, četudi bi bilo skupno trajanje odmora sicer ustrezno (na primer odmor, razdeljen na veliko število kratkih delov v trajanju, ki delavcem ne omogočajo realne možnosti koriščenja odmora).
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
POMEMBNO IZ ROKOVNIKA
|
|
|
|
|
|
Popravek objave priznane obrestne mere za junij 2015
FURS obvešča zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb in zavezance za davek od dohodkov iz dejavnosti, da so bile na spletni strani Ministrstva za finance za mesec junij 2015 prvotno objavljene napačne priznane obrestne mere (variabilni del priznane obrestne mere za tekoči mesec je bil enak kot za maj 2015). Napaka je odpravljena z dodatno objavo popravka z dnem 22. 6. 2015. > Več…
|
|
|
|
|
|
 |
KORISTNI ŠTEVILČNI PODATKI
|
|
|
|
|
Negativen TOM v juliju 2015 |
|
|
|
- mesečni |
|
-0,1% |
|
- letni |
|
-1,17% |
|
|
|
Deflacija v juniju 2015 |
|
|
|
- na mesečni ravni |
|
-0,1% |
|
- na letni ravni |
|
-0,7% |
|
|
|
Pri obračunu plač za mesec junij potrebujete naslednje podatke: |
|
|
|
Koledarski dnevi: |
|
30 |
|
Delovni dnevi: |
|
21 |
|
Praznični dnevi: |
|
1 |
|
Delovne ure: |
|
176 |
|
Povprečna bruto plača za mesec marec: |
|
1.543,95€ |
|
- in neto plača: |
|
1.005,52€ |
|
Povprečna bruto plača za tromesečje: |
|
1.536,79€ |
|
in neto plača za tromesečje: |
|
1.001,19€ |
|
Minimalna plača: |
|
790,73€ |
|
Zajamčena plača: |
|
237,73€ |
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
SPLETNI SEMINARJI FinD-INFO
|
|
|
|
|
|
Vabimo k ogledu novega posnetka spletnega seminarja - v katerem je predavateljica Vesna Bartolj Maver predstavila nepremičnine z računovodskega vidika in izpostavila davčne nepravilnosti, ki se pojavljajo v praksi.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
NAPOVEDNIK DOGODKOV
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
 |
AKTUALNO
|
|
|
|
|
|
|
© 1989-2015 IUS SOFTWARE d.o.o. Vse pravice pridržane
Sporočilo ste prejeli skladno s 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah na podlagi: vaše prijave na spletnih straneh
www.findinfo.si ali www.iusinfo.si, vaše javne objave na spletu ali PIRS-u, v bazi GZS, izpolnjenega anketnega lista
na prireditvah, sejmih, seminarjih in drugih podobnih dogodkih v organizaciji ali s sodelovanjem podjetja IUS SOFTWARE d.o.o. ali pa
smo vam ga poslali v informacijo kot odgovor na vašo e-pošto. V kolikor tovrstnih sporočil ne želite prejemati, se lahko
odjavite s seznama prejemnikov.
|