Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Standardi in predpisi > Tabele > Aktualne
 

Seznam tabel

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 47)
Naslov Področje
Davčne olajšave Davki
Davčna olajšava pomeni zmanjšanje letne davčne osnove zavezanca. Zmanjšanje se zavezancu prizna le za namene, ki so z zakonom opredeljeni, ter če so bila sredstva porabljena osebno za zavezanca v letu, za katero se dohodnina odmerja.
Davek na dediščine in darila Davki
Predmet obdavčitve je premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Predmet obdavčitve je tudi premoženje, ki ga pravna oseba prejme od pravne ali fizične osebe kot darilo ali dediščina, ki se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
Delovni koledar za leto 2017 Plače
Delovni koledar za leto 2017
Dnevnice za službena potovanja v tujino Plače
Dnevnica je prejemek zaposlenega, ki se mu izplača kot povračilo stroškov za prehrano na službenem potovanju.
Dodatki za pomoč in postrežbo Pokojnine in invalidnine
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega.
Dohodninska lestvica Davki
Zneski neto letnih davčnih osnov se enkrat letno uskladijo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin v Sloveniji za mesec november tekočega leta v primerjavi z mesecem novembrom prejšnjega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije; temu ustrezno se zneski dohodnine izračunajo. Zneske določi minister, pristojen za finance, najpozneje v decembru tekočega leta za naslednje leto.
Drugi družinski prejemki Socialni transferji
Družinski prejemki so denarni prejemki, ki so namenjeni staršem oziroma njihovim otrokom kot dodatni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje. Sem spadajo starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka ter delno plačilo za izgubljen dohodek.
Drugi osebni prejemki in povračila za zaposlene v javni upravi Plače
Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (ZPSDP) za vse zaposlene v državnih organih, organih lokalnih skupnosti, agencijah, skladih, javnih zavodih, javnih podjetjih in v bankah, ki so jih ustanovile lokalne skupnosti oziroma država ali, ki so v večinski lasti lokalnih skupnosti oziroma v večinski lasti države in v Slovenski razvojni družbi ter v drugih pravnih osebah javnega prava določa dnevnice, kilometrino, povračilo stroškov prenočevanja, povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, terenski dodatek, regres za prehrano, nadomestilo za ločeno življenje ter odpravnino ob odhodu v pokoj.
Državne pokojnine Pokojnine in invalidnine
Z uveljavitvijo nove zakonodaje (1.1.2012) državne pokojnine kot samostojnega prejemka ni več. Dosedanji prejemniki državne pokojnine lahko ob izpolnjevanju pogojev iz zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre) prejemajo denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek. CSD bo preračune opravil po uradni dolžnosti in vsem dosedanjim prejemnikom državne pokojnine v treh mesecih po uveljavitvi zakona izdal odločbe. Pravico do državne pokojnine je sicer lahko pridobila oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in starostjo 65 let (ter ob izpolnjevanju še drugih z zakonom določenih pogojev), ki nima pravice do pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), iz tujega javnega pokojninskega sistema oziroma po drugih predpisih, in katere lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka. Znašala je 33,3% najnižje pokojninske osnove.
Invalidnine za telesno okvaro Pokojnine in invalidnine
Pravico do invalidnine pridobi zavarovanec za telesno okvaro, ki je posledica: - poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara najmanj 30%, ne glede na dopolnjeno pokojninsko dobo (odmeri se v odstotku od zneska osnove, ki jo določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106-4965/1999) in v odstotku glede na stopnjo telesne okvare); - bolezni ali poškodbe izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50%, in če ima zavarovanec ob nastanku telesne okvare dopolnjeno pokojninsko dobo, ki je določena za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, ne glede na to ali telesna okvara povzroča invalidnost ali ne (invalidnina znaša 70% zneska, določenega za telesno okvaro iste stopnje, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni).
Koeficienti povprečne rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih Statistični koeficienti
Ti koeficienti se usklajujejo enkrat letno in primerjajo rast cen industrijskih izdelkov decembra tekočega leta s cenami v posameznih mesecih v letu.
Koeficienti povprečne rasti cen na drobno oz. cen življenjskih potrebščin Statistični koeficienti
Ti koeficienti se usklajujejo enkrat letno in primerjajo rast cen na drobno/cen življenjskih potrebščin decembra tekočega leta s cenami v posameznih mesecih v letu.
Koeficienti povprečne rasti cen življenjskih potrebščin Statistični koeficienti
Ti koeficienti se usklajujejo enkrat mesečno in sicer prikazujejo primerjavo cen življenjskih potrebščin od meseca januarja tekočega leta do meseca objave s povprečjem cen prejšnjega leta.
Koeficienti rasti cen industrijskih izdelkov pri proizvajalcih in cen na drobno Statistični koeficienti
Koeficienti rasti cen se usklajujejo enkrat mesečno, in sicer se s koeficienti primerja trenutne mesečne cene industrijskih izdelkov in cene življenjskih potrebščin glede ne pretekli mesec, glede na celo leto do meseca usklajevanja ter glede na isti mesec prejšnjega leta, koeficient pa prikazuje tudi povprečno mesečno rast cen glede na celo leto do meseca usklajevanja.
Mesečna rast cen Cene nekaterih surovin, storitev in energentov
Spremljanje podatkov o rasti cen življenjskih potrebščin in povprečnih drobnoprodajnih cen med drugim služi kot podlaga za izračun domačega in harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin in povprečnih nacionalnih cen.
Mesečne preživnine kmetov Socialni transferji
Do mesečne preživnine je upravičen kmet, ki odda svoje zemljišče družbeni pravni osebi, kot je navedeno v 2. členu Zakona o preživninskem varstvu kmetov. Pogoji za pridobitev so določeni v 6. do 8. členu zakona, višina preživnine pa v 9. do 13. členu.
Minimalna plača Plače
Minimalna plača predstavlja najnižji dovoljeni znesek, ki pripada zaposlenemu za delo s polnim delovnim časom. V nižjem, sorazmernem znesku se lahko minimalna plača izplača le v primeru zaposlitve za krajši delovni čas od polnega.
Nadomestilo preživnine Socialni transferji
Če eden od staršev ne skrbi več za preživljanje otroka, je z Zakonom o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS urejeno izplačevanje nadomestil preživnin ob izpolnjenih zakonskih pogojih.
Nadomestilo za invalidnost in dodatek ta tujo nego in pomoč Socialni transferji
Gre za dve obliki družbenega varstva, do katerih so upravičene zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadete oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Do teh oblik varstva so upravičeni vsi, ki imajo stalno prebivališče v R. Sloveniji in izpolnjujejo druge z zakonom določene pogoje. Nadomestilo se prejme z dopolnjenim 18. letom starosti oziroma z dnem ugotovitve invalidnosti, če je bila ta ugotovljena kasneje. Do dodatka pa je upravičen invalid, ki potrebuje za osnovne življenjske potrebe neogibno stalno pomoč in postrežbo drugega, ima poleg nadomestila pravico do dodatka za tujo nego in pomoč, če takega dodatka ne prejema že po kakšnem drugem predpisu.
Neobdavčljivi stroški in prejemki v zvezi z delom Plače
Zneski povračil stroškov v zvezi z delom, povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih dohodkov, do katerih se ti v skladu s 44. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2) ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Notarska tarifa Takse in tarife
Ta tarifa določa način vrednotenja in obračunavanja notarskih storitev. Po njej se vrednotijo notarske storitve, določene v Zakonu o notariatu.
Odvetniška tarifa Takse in tarife
Plačilo odvetniku za opravljeno storitev je sestavljeno iz plačila odvetniške nagrade in posebej določenih izdatkov. Nagrada se določi v eurih glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, v nespremenljivih zneskih ali v razponu dveh nespremenljivih zneskov. Odmeri se po Tarifi.
Otroški dodatek Socialni transferji
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravico do otroškega dodatka ima, kot določa 22. člen zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do 18. leta starosti otroka, če izpolnjuje tudi druge pogoje po zakonu, ki ureja družinske prejemke.
Plače v negospodarstvu Plače
Osnovna plača je tisti del plače, ki ga prejema javni uslužbenec ali funkcionar na posameznem delovnem mestu, nazivu ali funkciji za opravljeno delo v polnem delovnem času in za pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, vanjo pa je všteto tudi napredovanje javnega uslužbenca ali funkcionarja.
Pokojnine Pokojnine in invalidnine
Najvišja in najnižja pokojninska osnova se po določbah ZPIZ-2 določita enkrat letno in veljata le za pokojnine, ki so uveljavljene v tem letu. Pokojnina se odmeri od NAJNIŽJE pokojninske osnove, če je bil zavarovanec zavarovan od osnov, od katerih se plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje, ki ne omogočajo odmere pokojnine, ki upokojencu zagotavlja ustrezno socialno varnost. Najnižja pokojninska osnova se določi od 1. januarja posameznega koledarskega leta v višini 76,5 % povprečne mesečne plače izplačane v RS v preteklem koledarskem letu, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. NAJVIŠJA pokojninska osnov je znesek, od katerega se odmeri pokojnina, ne glede na višino osnov, od katerih se plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje. Najvišja pokojninska osnova se določi v višini štirikratnika najnižje pokojninske osnove. NAJNIŽJA POKOJNINA je zagotovljena vsakemu zavarovancu, ki pridobi pravico do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine in znaša 26 % najnižje pokojninske osnove.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Področja

Cene nekaterih surovin, storitev in ener...(2) Davki(4) Obrestne mere(3) Plače(11) Pokojnine in invalidnine(8) Prispevki(3) Prostor(2) Socialni transferji(6) Statistični koeficienti(4) Takse in tarife(4)