FinD - Novice - Nemški svet modrecev za omilitev politike črne ničle
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

9.11.2019

Nemški svet modrecev za omilitev politike črne ničle

Berlin, 09. novembra (STA) - Svet modrecev, ki ga sestavljajo ugledni nemški ekonomisti, je vlado kanclerke Angele Merkel ta teden pozval, naj omili t. i. politiko črne ničle, ki prepoveduje novo zadolževanje. Kot so opozorili, je takšen ukrep nujen za primer hujše recesije, ko bi prepoved novega zadolževanja lahko blokirala učinke samodejnih stabilizacijskih mehanizmov.

Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP navedli v svetu, se zavedajo, da Nemčija še ni v situaciji, ko bi bilo takšen ukrep mogoče utemeljiti. Kljub temu bi morala politika ukrepati pravočasno in preprečiti stanje, ko denimo ne bi mogla znižati davkov, čeprav bi to želela.

Merklova je v odzivu na poročilo sveta modrecev dejala, da ga je vlada sprejela z zanimanjem, ni pa kanclerka z ničemer nakazala, da bodo njihovo priporočilo glede črne ničle tudi upoštevali. "Če sem prav razumela, ste jasno izpostavili pomen uravnoteženega proračuna in obsežnih investicij," je dodala.

Nemški poslanci so leta 2009 - v času hude finančne krize - s spremembo ustave strogo omejili najvišje dovoljeno zadolževanje države. Za primer gospodarskega ohlajanja so sicer predvideli nekaj izjem, a po mnenju sveta modrecev ne dovolj.

Vendar pa se Berlin v času finančnega ministra Olafa Scholza in pred tem njegovega predhodnika Wolfganga Schäubleja od leta 2014 "prostovoljno" drži še strožje omejitve, znane pod izrazom črna ničla. Kot je letos večkrat poudaril Scholz, Nemčija trenutno ni v krizi, ki bi utemeljevala odmik od te politike.

Razmere bi se sicer lahko dokaj hitro spremenile, saj trenutni ne preveč naklonjeni globalni okvir Nemčija kot eden največjih svetovnih izvoznikov v absolutnem smislu in izvozno najbolj intenzivno veliko svetovno gospodarstvo še posebej občuti.

Njen izvozni sektor, kjer prednjačijo avtomobilska, strojna in kemijska industrija, posledice stalnih protekcionističnih groženj, preobratov in napetosti v obliki upada naročil, zmanjšane proizvodnje in predvsem močno poslabšanega razpoloženja med podjetji občuti že dobro leto dni. Ob tem je nemški avtomobilski sektor tudi sredi velikega prestrukturiranja v smeri električne mobilnosti.

Po četrtkovi napovedi Evropske komisije naj bi paradni konj evropskega gospodarstva letos beležil 0,4-odstotno rast BDP, v prihodnjih dveh letih pa enoodstotno rast.

Nemški proračun je v prvem polletju sicer zabeležil 45,3 milijarde evrov presežka, kar je druga najvišja vrednost v prvem polletju po združitvi obeh Nemčij leta 1990. Na Nemčijo pogosto letijo pozivi, naj okrepi javno porabo ali zniža davke, s čimer bi sicer znižala javnofinančni presežek, a obenem spodbudila rast gospodarstva in plač.

Tudi nova predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je nemško vlado nedavno pozvala, naj nameni več sredstev za infrastrukturo, izobraževanje in inovacije. Scholz na tovrstne očitke odgovarja, da Nemčija to že počne. Davčni prihodki so se v prvih šestih mesecih letos povečali za 2,8 odstotka.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar