FinD - Novice - Prek spleta nakupuje vedno več ljudi
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

7.11.2019

Prek spleta nakupuje vedno več ljudi

Ljubljana, 07. novembra (STA) - V Sloveniji je v 12 mesecih pred anektiranjem v prvem četrtletju letos internet uporabljalo 84 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let, kar je tri odstotne točke več kot lani. Od teh jih je vsaj en spletni nakup odpravilo 56 odstotkov, lani je bil ta delež 51 odstotkov. Delež tistih, ki še niso nakupovali prek spleta, je padel s 23 na 21 odstotkov.

Kot je danes objavil državni statistični urad, je 70 odstotkov oseb, starih med 16 in 74 let, prek interneta iskalo informacije o blagu in storitvah, 18 odstotkov jih je prek interneta prodajalo izdelke ali nudilo storitve.

"Z naraščanjem števila oseb, ki uporabljajo internet, naraščajo tudi deleži oseb, ki uporabljajo internet za posamezne namene, in med temi tudi delež tistih, ki nakupujejo ali naročijo izdelke ali storitve prek interneta," so ugotovili na statističnem uradu.

"Spremenjenim nakupovalnim navadam prebivalcev se prilagajajo tudi podjetja," so navedli in dodali, da je v letu 2018 del svojega prihodka s prodajo prek spletnih strani ustvarilo 21 odstotkov podjetij z vsaj 10 zaposlenimi.

Vsaj en spletni nakup je v obravnavani starostni skupini opravilo 56 odstotkov moških in 55 odstotkov žensk. Delež kupcev prek spleta se je povečal v vseh starostnih skupinah: med 25-34-letniki na 78 odstotkov, med 16-24-letniki na 77 odstotkov, med 35-44-letniki na 71 odstotkov, med 45-54-letniki na 56 odstotkov, med 55-64-letniki na 35 odstotkov in med 65-74-letniki na 18 odstotkov.

Motivi za spletno nakupovanje so različni, glavna pa sta časovni in finančni prihranek: prihranek časa je navedlo 76 odstotkov, prihranek denarja pa 63 odstotkov vprašanih. Med motivi so tudi, da so kupili izdelke ali storitve, ki jih v Sloveniji ni mogoče dobiti (37 odstotkov), in da so zmanjšali število nepotrebnih nakupov (21 odstotkov). Pet odstotkov vprašanih je navedlo, da so kupili izdelke ali storitve, ki jih v fizični trgovini iz različnih razlogov ne bi kupili, npr. intimne izdelke, alkohol, zdravila.

Največ vprašanih je prek spleta kupovalo oblačila, športno opremo ali obutev (43 odstotkov, lani 46 odstotkov). Sledili so izdelki za gospodinjstvo, kot sta bela tehnika in pohištvo (37 odstotkov, lani 35 odstotkov), vstopnice za prireditve (25 odstotkov, lani 23 odstotkov), dobrine za vsakdanjo uporabo, npr. hrana, kozmetika (22 odstotkov, lani 21 odstotkov), elektronska oprema (19 odstotkov, lani 13 odstotkov), računalniška strojna oprema (17 odstotkov, lani 15 odstotkov) ter zdravila in prehranska dopolnila (letos in lani 16 odstotkov).

Nastanitve ali prevoze si je urejalo 42 odstotkov anketiranih. Pri tem jih je počitniške aranžmaje ali nastanitve prek spleta rezerviralo 31 odstotkov, letalske karte in druge oblike prevoza pa je uredilo 24 odstotkov vprašanih.

Različne digitalne izdelke (filme, glasbo, e-knjige, e-revije, e-časopise, programsko opremo) je preneslo ali pridobilo elektronski dostop do njih 14 odstotkov kupcev.

Največ jih je kupovalo pri spletnih prodajalcih iz Slovenije, in sicer 74 odstotkov, je bil pa ta delež nižji kot lani, ko je znašal 76 odstotkov. Pri spletnih prodajalcih iz drugih držav EU je kupovalo 45 odstotkov (lani 43 odstotkov), pri trgovcih zunaj EU pa 32 odstotkov vprašanih (lani 31 odstotkov). Štirje odstotki vprašanih niso vedeli, iz katere države je bil spletni prodajalec, pri katerem so kupovali.

Tri četrtine vprašanih (74 odstotkov) pri spletnem nakupovanju v zadnjih 12 mesecih ni imelo nobenih težav.

Ostali so se srečevali s tem, da med drugim spletni prodajalec iz tujine ni prejemal naročil iz Slovenije (10 odstotkov), da je bila dostava počasnejša, kot je bilo navedeno (devet odstotkov), da so imeli tehnične težave pri plačevanju (šest odstotkov), da so težko našli informacije glede jamstev in drugih zakonskih pravic (pet odstotkov), da so prejeli napačen ali poškodovan izdelek (pet odstotkov), da so bili končni stroški višji od tistih, ki so bili navedeni med prodajnimi pogoji (trije odstotki) in da so imeli težave, povezane z reklamacijo oz. vračilom blaga (dva odstotka).

Žrtev prevare (npr. niso prejeli kupljenega izdelka, nekdo je zlorabil kreditno ali predplačniško kartico) je bil okoli en odstotek vprašanih.

Med tistimi, ki so uporabljali internet, jih 34 odstotkov ni nakupovalo prek spleta. Od tega jih 70 odstotkov ni nakupovalo zato, ker raje nakupujejo osebno, 18 odstotkov jih je imelo pomisleke glede varnosti plačevanja ali glede zasebnosti, 17 odstotkom je nakup zanje opravila druga oseba, za 12 odstotkom vprašanih je bila uporaba spletnih strani prezahtevna. Desetina jih ni imela plačilne kartice, sedem odstotkov jih je imelo pomisleke glede prejema ali vračila izdelkov, možnosti reklamacije ali reševanja pritožb, štirje odstotki so pričakovali težave z dostavo, en odstotek pa jih ni nakupoval, ker spletni prodajalec iz tujine ni prejemal naročil iz Slovenije.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar