FinD - Novice - O prenosu terjatev na DUTB so odločali drugi
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.11.2019

O prenosu terjatev na DUTB so odločali drugi

Ljubljana, 04. novembra (STA) - V Novi KBM niso imeli vpliva na to, katere terjatve bodo na koncu prenesene na DUTB, je danes pred preiskovalno komisijo DZ povedal nekdanji predsednik uprave Nove KBM Aleš Hauc. Ocenjuje, da so bili stresni testi v letu 2013 preveč "brutalni" in da so bila zavarovanja za terjatve ocenjena zelo nizko.

Nova KBM je sicer pripravila osnovni seznam terjatev, ki bi jih banka prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), se je pa nato seznam spreminjal in o tem, katere terjatve bodo prenesene, je odločala medresorska komisija in Banka Slovenije, je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) dejal nekdanji predsednik uprave mariborske banke.

Hauc, ki je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015, je dejal, da so želeli, da se prenesejo vse nedonosne terjatve, tako pa jih je v bankah precej ostalo tudi po sanaciji. "Ni logično, da greš delat sanacijo, pa na DUTB ne preneseš vsega, kar je sporno," je menil.

V banki niso imeli vpliva ne na to, katere terjatve bodo prenesene, ne na ocenjevanje vrednosti premoženja, s katerim so bile terjatve zavarovane. V letih 2012 in 2013 je šlo po njegovih ocenah vse narobe: "Nismo imeli vpliva, kdo nam hodi po hiši, kregali smo se z ocenjevalci, prihajalo je do velikih odstopanj, prenosne vrednosti je določala Evropska komisija, mi smo lahko samo gledali, kaj se dogaja." "Danes sem podjetnik in moram reči, da mi je prav lepo, ni politike, ni anonimk, ni medijev," je dejal.

Povedal je, da je zaprosil za sestanek pri Evropski komisiji - na katerem bi opozoril, da je predvideno "striženje" delničarjev in obvezničarjev previsoko - a ni dobil odgovora. Hauc ocenjuje, da je bila tudi Banka Slovenije precej omejena in da je imela glavno besedo Evropska komisija, in to "nižji uradniki", ki so po elektronski pošti pošiljali, "kaj moramo delati".

Meni, da so bili stresni testi v letu 2013 preveč "brutalni" in da je pregled kakovosti aktive (AQR) "zelo nizko" ocenil vrednost zavarovanj terjatev. Na to so opozorili tudi Banko Slovenije, a vpliva niso imeli. V odredbi o izrednih ukrepih je bilo vse določeno - prenos na DUTB, striženje delničarjev in obvezničarjev ... - banka pa je morala ukrepe izvesti, sicer bi šla v stečaj, pravi Hauc.

Glede višine izračunane bančne luknje sicer pravi, da ni bila povzročena nobena škoda. "Država je dala denar iz enega žepa v drugega. Tudi če ga je dala preveč, denar ni bil izgubljen," je dejal.

Po njegovi oceni je večina spornih kreditov v banki nastala zaradi posledic krize, v manjši meri pa zaradi slabih bančnih praks. Ocenil je, da se je v obdobju pred krizo zgodil "splet nesrečnih okoliščin pohlepa, ki je pripeljal do tega, da so se podjetja prezadolžila in zato tudi klecnila, banke pa so bile pri odobravanju kreditov premalo konservativne".

Ocenil je, da sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta banko kupila leta 2016 za 250 milijonov evrov, v banki sedaj "delata pravo zgodbo", da pa sta banko dobila "dosti poceni". "Verjetno je bilo treba eno banko prodati in pokazati, da smo resna država, ne banana republika," o odločitvi države za prodajo meni Hauc.

Kot je povzel, so bili prisiljeni prodati Zavarovalnico Maribor: "Bila je dobro prodana, je pa ne bi nikoli prodali, če je ne bi morali." Po dokapitalizaciji banke konce leta 2013 so se začeli postopki za njeno prodajo: "Takrat sem imel, odkrito rečeno, vsega poln kufer." Nad možno ceno za banko sem se namreč "zgrozil, saj je imela banka finančno moč, ki je bila skoraj petkrat večja od kupnine, ki jo je država prejela zanjo".

Dejal je tudi, da so po prevzemu funkcije v letu 2012 opravili revizijske in forenzične postopke ter po posvetu z odvetniki in nadzorniki vložili odškodninske tožbe zoper prejšnjo upravo in določene uslužbence. "Na nas ni nihče pritiskal," je dejal in povedal, da kazenskih ovadb niso vlagali zato, ker je to posel za organe pregona. Spomnil je, da so odškodninske tožbe padle: "Dobil sem občutek, da slovenski pravosodni sistem takrat ni bil pripravljen na takšne primere."

Komisija nadaljuje z zaslišanjem Hauca na zaprtem delu seje, saj Hauc nekaterih podatkov ni želel javno razkriti. Pred njim je komisija zaslišala nekdanjega prvega moža NLB Janka Medjo, danes pa je predvideno še zaslišanje nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije Janeza Fabijana.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar