FinD - Novice - V torek v Pragi vrh držav prijateljic kohezije
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.11.2019

V torek v Pragi vrh držav prijateljic kohezije

Ljubljana, 04. novembra (STA) - Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v torek v Pragi udeležil drugega vrha Skupine prijateljev kohezije. Na njem naj bi voditelji skupine zagotovili podporo takšnemu večletnemu finančnemu okviru EU 2021-2027, ki bo ohranjal pomen kohezijske politike kot ključne politike proračuna unije in zanjo tudi namenil ustrezen obseg sredstev.

Skupina prijateljev kohezije je neformalna povezava članic EU, ki v okviru pogajanj o večletnem finančnem okviru unije za obdobje 2021-2027 zagovarja ključno vlogo kohezijske politike in interese neto prejemnic kohezijskih sredstev.

Namen tokratnega vrha, ki se ga bodo udeležili voditelji 16 držav ter predstavniki Evropske komisije in Evropskega parlamenta, je spodbuditi sodelovanje med državami v zadnji fazi pogajanj o prihodnjem večletnem proračunu EU, glavna tema pa bo položaj kohezijske politike v pogajanjih, pred torkovim srečanjem poudarjajo v Pragi.

Voditelji naj bi sprejeli skupno deklaracijo in v njej poudarili predvsem pomen nadaljnjega ustreznega financiranja kohezijske politike s pozivom po ohranitvi njenega obsega sredstev.

Ob vse glasnejših pozivih držav neto plačnic po zmanjšanju obsega večletnega finančnega okvira je slednje še posebej pomembno, pred vrhom poudarjajo v kabinetu slovenskega premierja.

Premier Šarec bo na zasedanju pozval k ohranitvi obsega sredstev za kohezijsko politiko na ravni, kot je predlagala Evropska komisija, so sporočili iz njegovega kabineta. Poudaril bo pomen preprečevanja nenadnih in obsežnih padcev višine kohezijskih sredstev v prehodu med sedanjim in prihodnjim večletnim finančnim okvirom tako na državni kot tudi na regionalni ravni.

Češki premier Andrej Babiš je na vrh v Prago povabil voditelje Slovenije, Bolgarije, Cipra, Estonije, Grčije, Hrvaške, Italije, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovaške in Španije. Udeležil se ga bo tudi evropski komisar za proračun Günther Oettinger.

Proračun za obdobje 2021-2027 je eden ključnih trenutnih izzivov EU. Evropska komisija je predlog predstavila maja lani, dogovor pa naj bi bil po prvotnih načrtih sprejet že pred letošnjimi evropskimi volitvami, a ga tudi po oktobrskem vrhu v Bruslju še ni na vidiku.

Voditelji držav in vlad članic EU naj bi dogovor zdaj skušali doseči do konca leta, a so stališča članic glede ključnih vprašanj obsega proračuna še vedno zelo vsaksebi. Že nekaj časa se omenja celo možnost, da pravočasnega dogovora prvič v zgodovini EU ne bo. Tudi predsednik odhajajoče Evropske komisije Jean-Claude Juncker je po oktobrskem vrhu ocenil, da dogovora tudi decembra ne bo.

Na realno tveganje, da dogovor o večletnem proračunu ne bo dosežen pravočasno, je oktobra opozoril tudi Evropski parlament. Članice EU je pozval, naj čim prej sprejmejo pogajalsko izhodišče, saj lahko zamude povzročijo motnje pri financiranju unije po letu 2021, od Evropske komisije pa je zahteval pripravo kriznega načrta za primer, da zapletena proračunska pogajanja ne bodo končana pravočasno.

Slovenijo v procesu sprejemanja večletne finančne perspektive skrbijo predvsem predlagani rezi sredstev za kohezijsko politiko in razvoj podeželja. Na prvem vrhu Skupine prijateljic kohezije v Bratislavi se je Slovenija novembra lani zavzela za čimprejšnji dogovor, saj bi ji ta zagotovil več kohezijskih sredstev.

Odločitev o tem, katero statistično obdobje pri izračunavanju kohezijskih sredstev se bo uporabilo, neuradno še ni sprejeta. Če bo politični dogovor dosežen še letos, bi se po neuradnih informacijah pri izračunavanju kohezijskih sredstev uporabili statistični podatki za obdobje 2014-2016, sicer pa za obdobje 2015-2017, kar pa bi zaradi večje razvitosti poslabšalo izračun za Slovenijo.

V predlogu novega večletnega finančnega okvira EU za obdobje 2021-2027 je Evropska komisija predlagala obseg sredstev v višini 1135 milijard evrov.

Na račun povečanja sredstev za programe na področju raziskav, digitalizacije, migracij, varnosti in zunanjih odnosov je komisija predvidela zmanjšanje obsega sredstev za dve do zdaj največji politiki proračuna EU - skupno kmetijsko in kohezijsko politiko. Ti bi se po predlogu Bruslja zmanjšali za 15 oziroma za 10 odstotkov.

Zaradi načrtovanega izstopa Združenega kraljestva iz EU predlog komisije predvideva tudi povečanje prispevkov držav članic.

Na področju kohezijskih sredstev, ki so ključna razvojna sredstva za države srednje in vzhodne Evrope, tudi Slovenijo, ter za revnejše sredozemske članice EU, je komisija v predlogu večletnega proračuna predlagala financiranje v višini 331 milijard evrov, izraženo v stalnih cenah. Slovenija naj bi prejela skoraj 3,1 milijarde evrov v stalnih cenah, kar je devetodstotni rez v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom.

Največji rezi, skoraj četrtinski, grozijo višegrajskim in baltskim državam. Nekoliko več kohezijskih sredstev kot v tekočem obdobju se lahko nadejajo Romunija, Bolgarija, Grčija, Italija, Finska in Španija.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar