FinD - Novice - Odbor DZ predlogu zakona za konverzijo posojil v frankih prižgal rdečo luč
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

9.10.2019

Odbor DZ predlogu zakona za konverzijo posojil v frankih prižgal rdečo luč

Ljubljana, 08. oktobra (STA) - Odbor DZ za finance ni podprl predloga zakona o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede posojil v švicarskih frankih, ki ga je v DZ vložil državni svet. Čeprav je bilo v razpravi poslancev slišati pozive, da bi se na tem področju vendarle moralo nekaj premakniti, je prevladalo mnenje, da predlog odpira več dilem, kot jih rešuje.

Predlog, ki so ga podpirali v Združenju frank in zvezi potrošnikov, je predvideval, da bi morale banke kredite v frankih, ki so bili sklenjeni med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, konvertirati v kredite v evrih, in sicer z veljavnostjo na dan, ko je bila sklenjena kreditna pogodba v frankih oz. z valutno klavzulo v frankih.

Odklonilno stališče do predloga so imeli vlada, finančno ministrstvo, Banka Slovenije in Združenje bank Slovenije. Zakonodajnopravna služba DZ, ki je predlog preučila z vidika skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajnotehničnega vidika, je nanj podala številne pripombe in pod vprašaj postavila rešitve, ki predvidevajo retroaktivnost in ki posegajo v načelo enakosti ter v pravico do izjave, sodnega varstva in zasebne lastnine.

Predlog zakona je državni svet vložil, ker Združenje frank in Združenje bank Slovenije ne najdeta skupnega jezika za reševanje problematike, ki je nastala zaradi nenadnega zvišanja tečaja franka januarja 2015, kar je posojilojemalcem v tej valuti močno zvišalo obveznosti in mnogi so bili po letih odplačevanja posojila banki preračunano v evre dolžni več, kot so najeli posojila.

Združenje frank želi, da se to reši na sistemski ravni, združenje bank zagovarja individualno obravnavo primerov. "Nesmiselno je 16.000 ljudi pošiljat na sodišče. Zakon je kompromis," je dejal predsednik Združenja frank Matjaž Sušnik, medtem ko je državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja dejal, da je bilo konec leta 2018 v frankih le 6,4 odstotka vseh posojil prebivalstvu oz. okvirno za 390 milijonov evrov.

Predstavniki združenja frank in bank ter zveze potrošnikov so ponovili večkrat izražena stališča, Robert Pavšič (LMŠ) pa je obe združenji javno pozval, naj vendarle sami poiščeta rešitev. "Zaradi pomanjkanja dialoga ste vse poslance postavili v zelo čudno situacijo," je opozoril.

Za podporo predlogu zakona so si prizadevali v Levici. "Nekam se moramo premakniti, tudi če gre zakon potem na ustavno sodišče," je menila Nataša Sukič (Levica). Podobno je ocenil tudi Matjaž Han (SD): "Naša dolžnost je, da nekaj na tem področju naredimo." Primož Siter (Levica) je ob tem člane odbora pozval, naj podprejo "opcijo, ki bo šla v dobro človeka, ne banke".

Dušan Verbič (SMC) se je strinjal, da je "to tematika, ki je zelo občutljiva, in da marsikoga tepe odločitev iz preteklosti". A je vendarle ocenil, da je to zadeva sodišča, in ne zakonodajnega organa. Predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) pa se je dotaknil predvsem vprašanja prevzemanja odgovornosti. "Za ekonomsko odločitev je v prvi vrsti odgovoren vsak sam," je obrazložil, zakaj predloga ne more podpreti.

Spomnil je, da je bila v času jemanja kreditov v frankih obrestna mera bolj ugodna, a je obstajalo tveganje, kdaj se bo tečaj spremenil in za koliko. Načeloma je bilo možno predvideti, da bo tečaj postal nevzdržen, saj bi sicer vsi najemali kredite v frankih, pa temu ni bilo tako, je povzel. Za ključno pa je označil tveganje tako do tega, da nekaj pridobiš, kot do tega, da nekaj izgubiš.

Odbor je danes potrdil predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katero se podrobneje opredeljuje posebne enote vrednotenja, kot so bencinski servisi, elektrarne ter pristanišča in marine. Definiranje teh enot je pomembno za tehnično izvedbo vrednotenja, je povzela državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb.

Poslanci se niso mogli izogniti vprašanju o uvedbi nepremičninskega davka. Sekretarka je povedala, da je prvi pogoj zanj uspešno zaključeno drugo sistemsko množično vrednotenje nepremičnin, kar naj bi se zgodilo spomladi prihodnje leto. "Šele nato bomo videli, kako verodostojne podatke imamo. Na njihovi podlagi pa bomo lahko sprejemali nadaljnje odločitve," je povedala.

Jožef Horvat (NSi) je opozoril, da so "zakon, ki se ga sedaj novelira, poslali v ustavno presojo". A Kovač Jerebova je povedala, da se bo zakonska podlaga za davek opredelila v zakonu o nepremičninah, in se ne določa v tem zakonu. "V tem zakonu so posplošene vrednosti nepremičnin, ki bi se lahko uporabljale kot davčna osnova v zakonu na nepremičnine," je pojasnila.

Odbor je podprl tudi predlog novele zakona o trgu finančnih instrumentov, s katerim v slovenski pravni red prenaša določila uredbe EU o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu.

Odbor ima na dnevnem redu te seje še obravnavo predloga novele zakona za uravnoteženje javnih financ, ki ga je vložila Levica, in letno poročilo Družbe za upravljanje terjatev bank, a bo ti dve točki obravnaval v četrtek. Za predlog novele zakona je koalicija predlagala, naj se obravnavo preloži z namenom, da bi se glede predloga lahko prej opredelil Ekonomsko socialni svet, a Levica z umikom te točke z dnevnega reda danes ni soglašala.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar