FinD - Novice - Proračuna ob umirjanju rasti s presežkom
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

7.10.2019

Proračuna ob umirjanju rasti s presežkom

Ljubljana, 07. oktobra (STA) - Vlada je predlog proračunov za prihodnji dve leti pripravila ob zavedanju umirjanja gospodarske rasti, a bosta kljub temu izkazovala presežek in bo na voljo več denarja kot doslej, sta danes v DZ povedala premier Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj. Med prioritetami sta izpostavila zdravstvo, znanost, gospodarstvo in varnost.

Premier in finančni minister sta v predstavitvi predloga proračunov za leti 2020 in 2021 na današnji izredni seji DZ spomnila, da se gospodarstvo doma in v svetu ohlaja. Ob zavedanju ohlajanja gospodarske rasti je treba zaustaviti prekomerno porabo ter umiriti sistemske pritiske na dolgoročno vzdržnost javnih financ, je dejal Bertoncelj. "Za doseganje tega nujno potrebujemo strukturne ukrepe, še boljše pa bi bile celovite strukturne reforme," je menil.

Prihodki državnega proračuna so za leto 2020 načrtovani v višini 10,82 milijarde evrov, odhodki pa so določeni pri 10,35 milijarde evrov. To pomeni proračunski presežek v višini 467,9 milijona evrov. V letu 2021 se bo najvišji obseg izdatkov povečal na 10,45 milijarde evrov, prihodki pa so načrtovani v višini 11,11 milijarde evrov. Proračunski presežek se bo tako povečal na 656,5 milijona evrov.

"Ocenjeni prihodki v obeh letih presegajo odhodke in tako omogočajo nadaljevanje poti izboljševanja proračunskega salda," je dejal Bertoncelj. Proračunov s presežkom v preteklih letih z izjemo letošnjega in lanskega praktično ni bilo, rezultat pa je 24 milijard evrov javnega dolga. "To je dolg, ki ga lahko znižamo s prodajo državnega premoženja ali pa s preudarnim vodenjem javnih financ," je dal poslancem v razmislek.

Šarec pa je dodal, da sta proračuna rekordna. "Še nikoli doslej država ni imela višjih prihodkov in zato so lahko, seveda ob upoštevanju fiskalnega pravila, višji tudi izdatki," je dejal.

Vlada je predloga proračunov po Bertoncljevih besedah pripravila z mislijo na jutri, na blaginjo in stabilnost. "Držali smo se fiskalnega pravila ter sledili načelom previdnosti in gospodarnosti," je dejal. "Imamo vse razloge za optimizem, a z nekaj treznosti in opreznosti," pa je dejal Šarec.

Premier je predlog proračunov opisal kot primerno ravnotežje med razvojno in socialno naravnanostjo, ob čemer je vlada sledila svojim prioritetam - to so zdravstvo, znanost, gospodarstvo in obrambno-varnostni sistem. Potrdil je Bertoncljeve besede, da ju je vlada pripravila ob upoštevanju sicer strogega fiskalnega pravila ter ohranjanju javnofinančne vzdržnosti in stabilnosti.

Finančni minister je povedal, da se največ denarja v prihodnjih dveh letih namenja za področje izobraževanja in športa, najbolj pa se povečujejo sredstva za znanost in informacijsko družbo. "Namen je dolgoročno povečevanje konkurenčnosti in dodane vrednosti gospodarstva," je dejal.

Dodatna sredstva se med drugim namenja za razvoj obrambnega sistema in prav tako za zagotavljanje notranje varnosti, izvajanje nadzora nad državnim ozemljem ter za ukrepe migracijske politike. Na izziv demografskih sprememb pa vlada odgovarja z novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo je sprejela pred kratkim.

Oba sta izpostavila socialno področje. "Nekateri mi očitate, da proračuna nista socialna. Res? Naj govorijo številke," je dejal Šarec in ponazoril, da bo letos za socialne transferje porabljenih 155 milijonov evrov več kot lani. Spomnil je na zvišanje minimalne plače, ohranitev za 30 odstotkov višjega zneska denarne socialne pomoči, sprostitev indeksacije socialnih transferjev, redno in izredno uskladitev pokojnin v letu 2019.

"Prekomerni porabi smo odločno rekli ne," je zatrdil Bertoncelj. Šarec pa je ob ugotovitvi, da se pričakovanja s povečevanjem razpoložljivih sredstev povečujejo, poslance opomnil, da se tudi nekateri izmed njih ne zavedajo, da je približno 95 odstotkov državnega proračuna že zasedenega z zakonskimi obveznostmi, glavnina s plačami.

Spomnil je še, da so v opoziciji spomladi vložili zahtevo za presojo ustavnosti letošnjega proračuna in dejal: "Kot si je ni rebalans, si tudi proračuna za prihodnji dve leti ne zaslužita zahteve za oceno ustavnosti."

V naslednjih dneh se bodo s predlogom proračunov seznanila zainteresirana delovna telesa, hkrati pa je začel teči tudi rok za vlaganje dopolnil. Te lahko poslanci, poslanske skupine, delovna telesa DZ in vlada vlagajo najpozneje do 17. oktobra.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar