FinD - Novice - Razširjena višegrajska skupina o prihodnji kmetijski politiki
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.10.2019

Razširjena višegrajska skupina o prihodnji kmetijski politiki

Praga, 04. oktobra (STA) - Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec se je na povabilo češkega ministra za kmetijstvo Miroslava Tomana udeležila zasedanja ministrov razširjene Višegrajske skupine. Češko predsedstvo je v ospredje postavilo izmenjavo stališč glede oblikovanja skupne kmetijske politike in gozdarstva s poudarkom na agrogozdarstvu in bioekonomiji.

Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, so kmetijski ministri Slovenije, Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske, Bolgarije, Romunije, Hrvaške in Avstrije ob koncu srečanja, ki se ga je udeležil predsedujoči Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo, finski minister Jari Leppa, sprejeli tudi izjavo.

Z njo so med drugim pozvali Evropsko komisijo k uveljavitvi aktivnosti za upoštevanje trenutnega stanja gozdov zaradi preteklih ujm pri določitvi referenčnih vrednosti ter zagotavljanju sredstev in znižanju administrativnih ovir pri odpravi posledic podnebnih sprememb. Ministri so podpisali tudi skupno deklaracijo glede afriške prašičje kuge, s katero se zavzemajo za jasna proporcionalna in učinkovita pravila.

Ministri so se v razpravi o prihodnji skupni kmetijski politiki osredotočili na vprašanje glede letnega okvirja uspešnosti za spremljanje mejnikov. Slovenija po besedah Pivčeve pozdravlja premik pri črpanju sredstev skladov na ravni države članice od preverjanja izpolnjevanja pogojev upravičenosti k spremljanju doseganja ciljev.

"Menimo pa, da bo postavljanje letnih mejnikov in zlasti letno preverjanje dosežkov tako na finančnem področju kot na področju kazalnikov pripeljalo do dodatne administracije in nepotrebnega spreminjanja strateškega načrta. Zato predlagamo, da se mejniki preverijo enkrat v programskem obdobju in na koncu tega obdobja," je dejala.

Po mnenju Slovenije naj se tako sprejme izvedbeni model, ki bo omogočil enostavno programiranje in morebitno spreminjanje strateških načrtov in poenostavitve pri izvajanju tako za kmete kot za administracijo, so navedli na ministrstvu.

Ministri so razpravljali tudi o vprašanju, ali je spremljanje kmetijske dejavnosti ne le za upravičenca, temveč tudi za z njim povezane subjekte učinkovito. Pri vprašanju glede uvedbe obvezne ali prostovoljne ekosheme za kmete pa je ministrica izpostavila, da Slovenija zagovarja prostovoljnost.

V razpravi na temo gozdarstva je Slovenija predlagala, da bi se sredstva lahko koristila tudi za sanacijo manjših ujm, ne samo velikih, ki so razglašene za naravno nesrečo. "To je predvsem pomembno za države, ki še nimajo vzpostavljenih nacionalnih skladov za te primere," je dejala Pivčeva. S tem bi se namreč zmanjšalo upravno breme, saj ne bi bilo za vsako naravno nesrečo treba posebej prijavljati sheme državnih pomoči.

Ministri so izmenjali tudi stališča glede pojavnosti afriške prašičje kuge. Potreben je harmoniziran pristop EU v boju proti tej prenosljivi bolezni, Slovenija pa je ob tem izpostavila še mnenje, da je treba jasno zapisati tiste ukrepe, ki so učinkoviti.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar