FinD - Novice - Pajenkova in Lahova tudi na višjem sodišču zavrnili očitke o poslovni goljufiji
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

1.10.2019

Pajenkova in Lahova tudi na višjem sodišču zavrnili očitke o poslovni goljufiji

Maribor, 01. oktobra (STA) - Nekdanji članici uprave medtem že likvidirane Probanke Romana Pajenk in Milana Lah sta na današnji pritožbeni obravnavi na mariborskem višjem sodišču znova zavrnili očitke specializiranega državnega tožilstva za poslovno goljufijo. Medtem ko obramba terja oprostilno sodbo, tožilstvo namesto izrečene pogojne zahteva zaporno kazen.

"Nisem storila očitanih kaznivih dejanj. Nisem!" je v današnjem precej čustvenem nagovoru zatrdila nekdanja prva dama omenjene banke, ki jo je Banka Slovenije pred nekaj leti zaradi kapitalske neustreznosti, po mnenju Pajenkove pa povsem neupravičeno, poslala v nadzorovano likvidacijo. Višje sodišče bo sodbo izdalo v pisni obliki.

Mariborsko okrožno sodišče je tako Pajenkovi kot Lahovi na podlagi obtožb o dveh poslovnih goljufijah prisodilo po leto in enajst mesecev pogojne zaporne kazni s preskusno dobo štirih let. Tožilstvo jima je sprva očitalo zlorabo položaja pri gospodarski dejavnosti, pozneje pa je očitke prekvalificiralo v poslovni goljufiji, ki naj bi ju storili v sklopu zagotavljanja kapitalske ustreznosti banke.

Ker namreč Probanka v času splošne krize ni našla primernih investitorjev, je k poslom privabila nekatere njihove dolgoletne komitente in jih prepričala v nakup delnic, pri tem pa naj bi jim obljubila, da bo te odkupila, ko bodo to želeli, ali pa priskrbela kupca zanje, da bodo prišli nazaj do svojega denarja.

Med slednjimi sta bili tudi kranjsko podjetje Bauimex in koroško gradbeno podjetje Giip oziroma njuna lastnika Srečko Šamperl in Miran Igerc, ki naj bi bila zavedena, saj naj ne bi vedela, da bosta namesto denarja pozneje prejela delnice Probanke. Te so bile po likvidaciji seveda ničvredne, podjetji pa naj bi bili oškodovani za okoli 1,5 milijona evrov.

Zagovornik Pajenkove je danes navedel več pritožbenih razlogov, predvsem glede odločanja o kazenski sankciji, pa tudi sicer, je bil ves postopek po njegovem obremenjen s hudimi procesnimi kršitvami. Med drugim je dejal, da obtožnica pravzaprav nikoli ni bila pravnomočna, prvostopenjsko sodišče pa naj v spisani sodbi sploh ne bi ocenilo nekaterih dokazov, ki jih je obramba sicer na procesu izvedla.

Prav tako po mnenju obrambe sploh ni jasna domnevna škoda, saj bi ta morala biti določena v letu 2011, ko naj bi prišlo do očitanih dejanj, in ne šele leta 2013, ko je bila banka likvidirana. Nihče namreč dve leti prej ni mogel vedeti, da lahko pride do takega koraka Banke Slovenije, ki je bil po njenem mnenju tudi sicer neutemeljen.

Pajenkova je danes znova zatrdila, da sta celotna obtožnica in izrečena sodba na prvi stopnji konstrukt, da se podjetjema, ki sta kazensko ovadbo vložila šele na pobudo Banke Slovenije, povrne denar. Kot enega od argumentov v svoj prid je obramba navedla tudi izgubljeno odškodninsko tožbo družbe Giip.

Čeprav je tožilec Luka Moljk danes poudaril tudi, da je za banko, za razliko od drugih gospodarskih družb, poleg likvidnosti vseeno pomembna tudi kapitalska ustreznost, sta obdolženi to izpodbijali z drugačnim mnenjem nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, ki naj bi nekoč na eni od okroglih miz dejal, da lahko banka posluje tudi brez kapitala, pomembna so likvidna sredstva in teh je imela Probanka po njunih besedah ob likvidaciji 80 milijonov evrov.

Ker je tožilstvo na prvi stopnji predlagalo za vsako po štiri leta zapora, se je pritožilo predvsem na izrečeno višino kazni, saj pogojna po mnenju višjega tožilca Boštjana Jegliča ne ustreza naravi kaznivega dejanja. Pri tem je opozoril predvsem na dejstvo, da sodišče na prvi stopnji ni upoštevalo obstoja koristoljubja.

Koristoljubje sta sicer Pajenkova in Lahova zanikali, saj da sta želeli le najbolje za banko, Pajenkova pa še, da je zaradi likvidacije banke sama izgubila 600.000 evrov, ki jih je imela v delnicah, ne pa se kakorkoli okoristila. Po njenem mnenju bi za dogajanje v Probanki morali odgovarjati tisti, ki so jo poslali v likvidacijo, s tem pa Mariboru odnesli 300 dobro plačanih delovnih mest.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar