FinD - Novice - Zakon proti zlorabam pri odmorih, počitkih, nadurah na vladi spomladi
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

30.9.2019

Zakon proti zlorabam pri odmorih, počitkih, nadurah na vladi spomladi

Ljubljana, 28. septembra (STA) - Ministrstvo za delo je na pobudo inšpektorata za delo in socialnih partnerjev pripravilo osnutek sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Trenutno so namreč zaradi oteženega nadzora pri t.i. štempljanju možne zlorabe. Trpijo odmori, počitki, prihaja do neupravičenih nadur. Spremembe naj bi bile na vladi do marca 2020.

Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti je bil sprejet leta 2006 in od takrat ni bil noveliran, v gradivu, objavljenem na spletnih straneh vlade, opozarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Na ministrstvu zdaj posegajo v del zakona, ki se nanaša na evidenco o izrabi delovnega časa. Gre za evidenco, ki z vidika izvajanja inšpekcijskega nadzora predstavlja osnovo za ugotavljanje izvajanja določb o delovnem času, odmorih in počitkih. Spoštovanje teh "je pomembno z vidika obnavljanja fizičnih moči delavca, njegove delovne učinkovitosti, dolgoročnega ohranjanja delovne sposobnosti ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu".

Inšpektorat RS za delo že več let ugotavlja številne kršitve zakona, pri čemer pa ima na področju ugotavljanja kršitev v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov precej težav. Zaradi neustreznega vodenja evidenc, predvsem pa pomanjkljive normativne ureditve nepravilnosti namreč težko ugotovi.

"Inšpektorji za delo imajo pri izvajanju nadzora nad spoštovanjem določb zakonodaje v zvezi z delovnim časom težave, ker zakon določa le obveznost delodajalca, da vodi evidenco o številu ur opravljenega dela, ne pa tudi časa prihoda in odhoda na delo. Zaradi slednjega ni mogoče ugotoviti, v katerem delu dneva je delavec opravljal delo, ali je opravljal delo v manj ugodenem delovnem času in ali je treba upoštevati prerazporeditev delovnega časa glede na referenčno obdobje," pojasnjujejo na ministrstvu.

Ob tem izpostavljajo, da je v določenih dejavnostih zaznan trend zahteve delodajalcev, da delavci beležijo prihod na delo šele ob dejanskem začetku dela oziroma odhod zabeležijo takoj, ko zaključijo z efektivnim delom. Čas priprav na delo, na primer za preoblačenje, pa v teh primerih ni zabeležen kot delovni čas.

Inšpektorat ima po navedbah ministrstva težave tudi pri izvajanju nadzora nad z zakonom prepovedanim nalaganjem dela preko dogovorjenega delovnega časa delavcem, zaposlenih za krajši delovni čas. Tovrstne kršitve je namreč v primeru, da jih delodajalec prireja ali ne vodi ustrezno, zdaj zelo težko odkriti.

Inšpektorat je ta mesec tudi javno sporočil, da je njegov poletni nadzor, usmerjen v vodenje evidenc o izrabi delovnega časa v gostinstvu in gradbeništvu, pokazal, da je 90 odstotkov delodajalcev sicer vodilo evidence, a jih je več kot 90 odstotkov to počelo ročno in manj kot 10 odstotkov elektronsko. Pravilnost podatkov tako ni bila nujno zagotovljena.

V gradbeništvu denimo kar 83 odstotkov delodajalcev ni beležilo časa prihoda na delo in odhoda z dela. Iz pregledanih evidenc je tako mogoče zaključiti, da večina delavcev v gradbeništvu dela osem ur dnevno, česar pa inšpekcijski nadzori na splošno ne potrjujejo.

V gostinstvu pa je nadzor pokazal, da 73 odstotkov delodajalcev za vsakega posameznega delavca dnevno vpisuje podatke o prihodu na delo in odhodu z dela ter skupno število ur opravljenega dela, a nekateri kot evidence o izrabi delovnega časa štejejo izvleček ur iz blagajne, v katerem so navedene ure, kdaj je bil posamezni delavec registriran v blagajni za izdajanje računov.

Da je delovni čas v praksi povsem nenadzorovan, izpostavljajo tudi v sindikatih. "Veliko delavcev dela več, kot je tedenska obveznost, več nadur, kot bi jih smeli, brez ustreznih odmorov in počitkov," je nedavno za STA poudarila predsednica največje sindikalne centrale, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Lidija Jerkič.

Ministrstvo za delo zato želi jasneje določiti razmerja, za katera je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa. V praksi je glede na trenutno ureditev namreč prisotna dilema, za katere oblike pogodbenih razmerij jo je sploh treba voditi.

Pri tem zanika, da bodo spremembe omejile fleksibilnost dela, še posebej na domu. "Obveznost vodenja evidenc delovnega časa v prav nobenem delu ne posega v fleksibilnost organizacije dela in delovnega časa pri posameznem delodajalcu. Vsak delodajalec lahko v okviru zakonskih možnosti prosto razporeja delo in delovni čas posameznega delavca," zaključujejo.

Ministrstvo je želelo predlagane spremembe in dopolnitve zakona najprej posredovati v obravnavano pogajalski delovni skupini v okviru Ekonomsko-socialnega sveta, a je tam dialog od petka prekinjen. Končni predlog naj bi bil na vladi najpozneje do marca 2020.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar