FinD - Novice - Socialni dialog v okviru ESS do nadaljnjega prekinjen
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

27.9.2019

Socialni dialog v okviru ESS do nadaljnjega prekinjen

Ljubljana, 27. septembra (STA) - Delodajalci so na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) sporočili, da do nadaljnjega ne bodo sodelovali v socialnem dialogu, saj se ne strinjajo, da se predloge zakonov v DZ vlaga mimo ESS. To skrbi tudi sindikate, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič pa je zato demonstrativno odstopila z mesta predsednice ESS.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je po seji ESS za STA poudaril, da je bil socialni dialog v času te vlade "popolnoma izigran" in da je ESS postal "farsa", saj socialni partnerji obravnavajo le še obrobne zadeve, medtem ko pri odločilnih zakonih nimajo nobene besede več. Vsi predlogi romajo v parlamentarni postopek brez obravnave na ESS, je poudaril.

Po Smoletovih besedah se je začelo z novelo zakona o minimalni plači, ki je "temeljnega pomena" za odnos med delodajalci in sindikati, pa so bile spremembe decembra lani kljub temu sprejete brez soglasja delodajalcev. Zakon sicer zvišuje minimalno plačo in iz nje izključuje vse dodatke.

Nadaljevalo se je s predlogom novele zakona za uravnoteženje javnih financ, ki predvideva izboljšanje plačila študentskega dela oz. položaja študentov. Predlog vključuje dvig minimalne urne postavke na pet evrov neto, usklajevanje z rastjo minimalne plače in priznanje pravice do dodatka za delo ponoči, ob nedeljah in dela prostih dnevih. Tudi ta predlog je bil v DZ vložen mimo ESS, pristojni parlamentarni odbor pa naj bi ga obravnaval oktobra.

Neusklajen s socialnimi partnerji je bil vložen tudi predlog dopolnitve zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki predvideva, da bi bili vsi starši upravičeni do dodatnega dne plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva otroka na prvi šolski dan. Četudi je kolegij predsednika DZ minuli teden obravnavo tega predloga zavrnil, so delodajalci razburjeni, saj je ZDR zanje "ključen zakon", sindikati pa ga imajo celo za "delavsko ustavo".

Piko na i predstavlja sredin začetek parlamentarne poti predloga sprememb zakonodaje, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je dejal Smole. Predlog po njegovih besedah predvideva rešitve, ki bodo posegle v pravice in povečale stroške.

Generalni sekretar ZDS je izpostavil, da kljub pomembnosti teh zakonov niso dobili nobenega gradiva, analiz, izračunov, "na osnovi katerih bi lahko razpravljali, kaj šele o njih odločali". "Socialni dialog je mrtev," je bil oster. Kot je navedel, socialni partnerji, ko so predlogi zakonov enkrat v parlamentarni obravnavi, nanje ne morejo več vplivati.

Vsem omenjenim zakonom oz. zakonskim predlogom je sicer skupno, da jih je v parlamentarni postopek poslala Levica.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je po seji ESS za STA dejala, da je Levico že večkrat opozorila, "da se tako ne dela".

Da se v DZ vlaga zakonodaja, ki ni predmet usklajevanj na ESS, moti tudi predstavnike sindikalnih organizacij, zato so se pridružili delodajalcem, je za STA povedala Jerkičeva in dodala, da je odstopila kot predsednica ESS. Mandat bi se ji sicer iztekel konec oktobra.

Predsedniki sindikalnih central so popoldne na predsednika vlade Marjana Šarca naslovili odprto pismo, v katerem odstopa sindikalne strani od socialnega dialoga niso potrdili, so pa zapisali, da z zaskrbljenostjo spremljajo nastajanje, usklajevanje in usodo nekaterih zakonskih sprememb, ki imajo pomemben vpliv na zaposlene, in posledice, ki jih ima to za socialni dialog.

Tudi sami ugotavljajo, da se pojavlja vedno več zakonskih predlogov, "ki neposredno urejajo vsebine, ki bi morale biti na mizi ESS". Poleg ZDR in sprememb zakonodaje, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, so omenili še predlog zakona o ukrepih za uravnoteženje proračuna za 2020 in 2021, ki ga je pripravila vlada in je sprva omejeval tudi izdatke, povezane s socialnimi transferji.

Pri tem so poudarili, da so bile vsebine teh zakonov, do katerih se ob tej priložnosti niso želeli opredeliti, v preteklosti vedno predmet socialnega dialoga.

Klampferjeva je danes napovedala, da bo zaplet skušala urediti v najkrajšem možnem času.

Delodajalci sicer pravijo, da je zdaj na potezi premier Šarec. "Naj Šarec pove, kaj misli s tem, da podpira socialni dialog," je pozval Smole. "Eno so besede, drugo dejanja," je bil kritičen. Na vprašanje, kaj pričakujejo oz. v katerem primeru se bodo vrnili nazaj za mizo ESS, je odvrnil, da ne ve, "če in kdaj". Vse je odvisno od predsednika vlade, je dejal in dodal: "Imamo dovolj. Nočemo biti samo opazovalec in delovati pod neko krinko socialnega dialoga."

Tudi sindikati so premierja pozvali, naj zagotovi, da bodo lahko socialni partnerji sodelovali pri pripravi in usklajevanju zakonodaje s področja dela ESS. "Socialni dialog v Sloveniji je bil pogosto pred težkimi preizkušnjami, vendar je v odločilnih trenutkih vedno odigral pozitivno vlogo, socialni partnerji pa smo o veliki večini ključnih vsebin uspeli doseči soglasje. Vendar je za to pomemben tudi angažma vlade, ki koordinira ta socialni dialog," so mu položili na srce.

Zavzeli so se tudi za sestanek Šarca z vsemi predstavniki ESS, na katerem bi se "lahko pogovorili o prihodnosti socialnega dialoga, zlasti pri pripravi in usklajevanju zakonskih predlogov". "Do takrat pa vas pozivamo, da storite vse, kar je v vaši moči, da koalicijske stranke ne bodo podpirale predlogov zakonov, ki niso usklajevani v socialnem dialogu, kljub temu, da bi morali biti".

Socialni partnerji so na današnji seji ESS sicer obravnavali predloga novel pokojninskega zakona in zakona o urejanju trga dela in ju potrdili za obravnavo na seji vlade.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar