FinD - Novice - Predlog za neodplačen prenos nepremičnin z DUTB dokončno pokopan
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

24.9.2019

Predlog za neodplačen prenos nepremičnin z DUTB dokončno pokopan

Ljubljana, 24. septembra (STA) - Poslanci so danes v okviru redne septembrske seje DZ obravnavali zakonski predlog Levice za neodplačen prenos nepremičnin z DUTB na Stanovanjski sklad RS. Predlog, ki na odboru za finance julija ni dobil podpore, je z današnjimi opozorili poslancev, da ni skladen s cilji ustanovitve slabe banke, danes tako sklenil parlamentarno pot.

Predlog novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je predvideval neodplačen prenos nepremičnin z Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na stanovanjski sklad. Poslanci so ga pokopali že na julijskem matičnem odboru, zato danes o njem ne bodo glasovali.

Robert Polnar (DeSUS) je v predstavitvi poslanskih skupin izpostavil, da ne vidijo težav, da se nepremičnine DUTB prenesejo na stanovanjski sklad. "Temeljni problem pa je način prenosa, odplačno ali neodplačno," je dejal. V primeru neodplačnega prenosa bi DUTB kot neodvisnemu poslovnemu subjektu odvzeli premoženje, posledica pa bi bilo tekoče poslovanje z izgubo, "kar bi vplivalo tudi na načrtovani presežek sektorja država", je opozoril. V DeSUS so zato bolj naklonjeni odločitvi vlade za odplačni prenos, ki da je "poslovno in računovodsko tehnično primernejši".

S tem se je strinjala tudi Andreja Zabret (LMŠ). Vladni predlog po njenih besedah predvideva povečanje namenskih sredstev v stanovanjskem skladu, ko se bo to zgodilo, pa bo odkupil nepremičnine DUTB, pri čemer bo ta lahko pridobljena sredstva vrnila bankam. "DUTB je namreč prevzela slabe terjatve, ki so bile zavarovane z različnimi nepremičninami. Njena naloga je, da financira naložbe, ki jih ima, in z odprodajo teh naložb vrača dolg. To pomeni, da bi t.i. neodplačni prenos pustil konkretne posledice," je pojasnila.

Jani Prednik (SD) je dejal, da si DUTB nikakor ne zasluži, da njene interese branijo politiki, a se je treba zavedati, da je bila ustanovljena za to, da pokrije vložke državljanov v bančno sanacijo. "Ta že tako težko dosegljivi cilj bo še manj možen, če bomo njeno premoženje nekritično prenašali drugam," je navedel.

"Takšni predlogi pri nas postavljajo vprašanje pravne države. In v NSi smo trdno prepričani, da predlagana rešitev ni v skladu s cilji zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank in načeli poslovanja DUTB, je opozoril Jožef Horvat NSi.

To opozorilo je delila tudi Karmen Furman (SDS). Kot je dodala, želijo v SDS v nasprotju s predlagateljem novele vzpostaviti dolgotrajno delujoč stanovanjski trg. "Zato pa sta v prvi vrsti potrebna gospodarski razvoj in regulacija cen stanovanj na trgu nepremičnin, da te ne bodo rasle v nebo in bodo ljudem dostopne," je prepričana.

Poslanska skupina SNS je medtem podporo predlogu zakona odpovedala zato, "ker so neprofitna stanovanja v Sloveniji večinoma namenjena tujcem, in ne Slovencem", je pojasnil Jani Ivanuša. "Slovenci tako ali tako nikoli niso upravičeni do neprofitne najemnine. Slovenci ne jamrajo in jih je sram hoditi po centrih za socialno delo. /.../ To počnejo tisti, ki so brezposelni in imajo čas. Če se dva Slovenca z minimalno plačo prijavita na razpis za neprofitno stanovanja, sta približno 50. v čakalni vrsti, uradniki potem ugotovijo, da sta prebogata. Pred njima so namreč številni brezposelni tujci s kopico otrok in to ni prav," je bil oster.

Predlagano rešitev sta za napačno ocenila tudi Mateja Udovč (SMC) in Franc Kramar (Sab).

Luka Mesec (Levica) pa je izpostavil, da vlada mlade deli na tiste ki imajo nepremičnino, in tiste, ki so v najemniškem razmerju obsojeni ali na doživljenjsko odplačevanje posojil ali doživljenjsko odplačevanje "oderuških najemnin". Levica zato želi poskrbeti, "da bo stanovanjska politika postala ena od temeljnih politik socialne države", je poudaril. "Boste rekli, da je to socializem. Seveda je, ampak tak socializem je normalen v Avstriji, Nemčiji, Skandinaviji," je nanizal. Argumente glede vpliva njihovega predloga na sektor država je zavrnil z besedami, da se točno zaradi takih "tehničnih izgovorov v stanovanjski politiki v zadnjih 10 letih ni premaknilo nič".

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar