FinD - Novice - Predlog interventnega zakona je Zujf Šarčeve vlade
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

21.9.2019

Predlog interventnega zakona je Zujf Šarčeve vlade

Ljubljana, 20. septembra (STA) - Vlada je pripravila osnutek predloga zakona o ukrepih za uravnoteženje proračuna za 2020 in 2021, ki naj bi omejil nekatere izdatke, povezane tudi s socialnimi transferji. Na osnutek interventnega zakona, ki sicer še ni šel čez koalicijsko usklajevanje, pa se je že odzval koordinator Levice Luka Mesec in ga označil za Zujf vlade Marjana Šarca.

"Interventni zakon razblinja četrtkova zagotovila premierja in finančnega ministra o 'socialnem in razvojnem proračunu'," je danes dejal Mesec. Z interventnim zakonom bodo po njegovih besedah najbolj "udarili" po upravičencih do varstvenega dodatka, ki jih zakon definira kot "osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oz. od 65 let moški". "Z drugimi besedami: 35 milijonov evrov bodo vzeli invalidom in revnim upokojencem," je poudaril.

Osnutek zakona je označil ne le za socialno brezčutnega, ampak tudi ekonomsko zmotnega. Gre za posnemanje varčevalnih ukrepov druge Janševe vlade, je ocenil. "Ko se je Slovenija v letih 2010 in 2011 že začela pobirati iz krize, je takratna Janševa vlada državo z Zujfom potegnila v drugo recesijo. Isto napako ponavlja Šarčeva vlada. Ob prvem znaku samo malo nižje gospodarske rasti je predlagala ukrepe, ki bodo za 100 milijonov oklestili državni proračun, s tem pa še dodatno znižali gospodarsko rast. Ta zakon je Zujf Šarčeve vlade," je sklenil.

Premier Marjan Šarec in finančni minister Andrej Bertoncelj sta v četrtek ob vladnem sprejemu predloga proračunov za prihodnji dve leti in zakona o izvrševanju proračuna pojasnila, da bo interventni zakon, ki vsebuje nekatere vsebinske določbe o višini posameznih pravic in izplačil iz proračuna, na vlado prišel čez največ 14 dni. Trenutno je pripravljen šele osnutek, ki naj bi bil v prihodnjih dneh šele predmet koalicijskega usklajevanja.

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je medtem danes za STA pojasnila, da bo ministrstvo zaradi spremenjene napovedi gospodarske rasti in zahtevanih rezov v državni proračun izgubilo 20 milijonov evrov. Nastale razmere bodo reševali z interventnim zakonom, o katerem še tečejo pogovori v ravni koalicije in na njeno željo še ni bil predložen vladi.

Med drugim načrtujejo vpeljavo nove formulo pri upoštevanju premoženja pri otroških dodatkih, znižanje urne postavke za osebno asistenco za tiste izvajalce, ki imajo manj kot pet uporabnikov (slednjim ne bo priznan strošek za strokovnega vodjo in koordinatorja, ki ju ne potrebujejo) in znižanje varstvenega dodatka.

Pri vseh treh ukrepih gre po besedah ministrice za anomalijo v sistemu, ki povzroča nepravično stanje. Kot primer je izpostavila, da je varstveni dodatek zaradi zvišanja denarne socialne pomoči in posledično porušenih razmerij višji, kot je polna pokojnina za 40 let. "Sama si bom sicer zavzemala, da varstvenega dodatka ne bi nižali oziroma da bi ga znižali v čim manjši meri, saj se zavedam, da bo ta ukrep prizadel predvsem najšibkejše," je dejala.

V interventni zakon so sicer vključeni tudi ukrepi na področju stroškov dela v javnem sektorju, ki so bili že dogovorjeni s sindikati javnega sektorja v stavkovnem sporazumu leta 2018, so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo. Gre za ukrepe, ki veljajo tudi še v letu 2020 in jih je treba vnesti v zakonodajo, da bodo lahko realizirani, saj aktualni zakon o izvrševanju proračuna preneha veljati konec letošnjega leta. Gre za dva ukrepa - izplačevanje redne delovne uspešnosti do konca junija 2020, znižanje možne maksimalne višine delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela do konca junija 2020 -, skupaj ocenjena na 64 milijonov evrov.

Prav tako se v zakonu ureja višina nadomestila za bolniško odsotnost, ki gre v breme delodajalca, na 80 odstotkov in določa, da se zaposlenemu v javnem sektorju jubilejna nagrada za isti jubilej v javnem sektorju izplača samo enkrat. Gre za ukrepe, ki so bili že pred leti dogovorjeni s sindikati javnega sektorja in vneseni v podpisane anekse h kolektivnim pogodbam. Vendar pa kolektivne pogodbe ne veljajo za funkcionarje in se za njih to ureja s tem zakonom, dokler se ti prejemki za funkcionarje sistemsko ne uredijo v noveli ali novem zakonu o funkcionarjih, so še pojasnili na ministrstvu za javno upravo.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar