FinD - Novice - Newyorška izpostava Feda prvič po letu 2008 z injekcijo finančnemu trgu
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

18.9.2019

Newyorška izpostava Feda prvič po letu 2008 z injekcijo finančnemu trgu

New York, 18. septembra (STA) - Newyorška izpostava ameriške centralne banke Federal Reserve je v torek prvič po več kot desetih letih posegla na finančni trg. Danes je izpeljala še eno finančno injekcijo. Skupaj je v obtok posredovala več deset milijard dolarjev. Za intervencijo se je odločila zaradi nenadnega pomanjkanja sredstev v bankah, ki je sprožilo višanje obrestnih mer.

Newyorška Federal Reserve (Fed) je finančni injekciji izvedla preko repo pogodb. Skladno z njimi je v torek bankam kratkoročno posodila 53 milijard dolarjev, na voljo pa je bilo 75 milijard dolarjev. Danes je povpraševanje bank po svežih sredstvih doseglo 80 milijard dolarjev in preseglo vsoto, ki je bila na voljo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

S temi sredstvi naj bi Fed zagotovil likvidnost, posledično pa zaščitil ključno obrestno mero. Pomanjkanje denarja na finančnem trgu je namreč ogrozilo Fedovo ključno orodje za uveljavljanje denarne politike v širšem gospodarstvu. Fed mora imeti nadzor nad obrestnimi merami v finančnem sistemu, prek ključne obrestne mere, ki je trenutno na ravni med dva in 2,5 odstotka, pa vpliva na vse vrste obresti, tudi na avtomobilska in hipotekarna posojila.

Torkova in današnja finančna injekcija prestavljata prvi tovrsten poseg na finančni trg po septembru 2008.

Analitiki ocenjujejo, da je bila Fedova torkova intervencija uspešna. "Če doma pride do puščanja iz cevi, se voda hitro razširi in imate problem po celotni hiši," je ponazorila glavna finančna ekonomistka pri Oxford Ecnomics Kathy Bostjancic. V tej luči je pozdravila hiter odziv newyorškega Feda.

Do nenadnega pomanjkanja sredstev na finančnem trgu je po navedbah AFP prišlo zaradi več razlogov, med drugim zaradi večjih dvigov z bank, povezanih s četrtletnim plačilom davka na dobiček, in zmanjšanja obsega Fedovega lastništva državnih obveznic. Finančni sistem je pomagalo osušiti tudi povečano izdajanje državnih vrednostnih papirjev, ki se ga ameriške oblasti poslužujejo za financiranje svojih operacij.

Ekonomist pri High Frequency Economics Jim O'Sullivan je danes opozoril, da bi bilo lahko v prihodnje še več situacij, ki bodo nalagale takšno ukrepanje. Kapitalske rezerve v bankah se namreč vztrajno krčijo, zadolževanje države pa narašča.

Sicer pa bo Fed po napovedih prav danes sporočil, da bo s ciljem stimulirati gospodarstvo že drugič letos znižal ključno obrestno mero, in sicer za 25 bazičnih točk na raven med 1,75 do dveh odstotkov.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar