FinD - Novice - Za ohranitev okolja ključno sodelovanje vseh družbenih sfer
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

10.9.2019

Za ohranitev okolja ključno sodelovanje vseh družbenih sfer

Ljubljana, 10. septembra (STA) - Ohranitev okolja za prihodnje generacije je zelo kompleksen problem, za spopad z njim pa je ključna povezava vseh družbenih sfer, so ugotavljali zbrani na današnjem posvetu Znanost o okolju, ki ga je v Ljubljani organiziral državni svet. Treba je dati večji poudarek stroki in okrepiti zaupanje vanjo, verjamejo.

Predsednik državnega sveta Alojz Kovšca je uvodnem nagovoru izpostavil več perečih okoljskih tematik. Glede energetike je ocenil, da so edina prava smer obnovljivi viri energije in izrazil pričakovanje, da država z ustreznimi ukrepi zagotoviti hitrejšo realizacijo projektov, kakršen so vetrne elektrarne. V povezavi z odpadki se je zavzel za analizo potencialnih lokacij za sežigalnico po vzoru tiste na Dunaju. Dotaknil se je tudi ogrevanja in med drugim spomnil na problem starih kurilnih naprav in nujnost osveščanja.

Bistveno je celovito naslavljanje prehoda v trajnostni razvoj gospodarstva, se je v nadaljevanju strinjal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver. Če želimo preiti v nizkoogljično družbo, je po njegovih besedah potreben "paradigmatski premik" pri znanju, viziji. Ministrstvo si za to prizadeva tudi preko podpor projektom na področju raziskav, razvoja in inovacij, je dejal.

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Jože Podgoršek se zaveda nujnosti sodelovanja njihovega resorja z okoljskim. Med izzivi je omenil čedalje večjo potrebo po hrani, ohranjanje pridelave brez gensko spremenjenih organizmov, velik pritisk na kmetijska zemljišča, zajezitev negativnih vplivov na vodo, tla in zrak. V zvezi s podnebnimi spremembami je spomnil na dve stoletni pozebi v dveh letih v kmetijstvu in na slabo stanje v gozdovih po žledu, podlubnikih in vetru. Nujni so nove tehnologije in prenos novih znanj na kmetijska gospodarstva ter finančni ukrepi, se zaveda.

"Treba je povezati politiko, znanost in javnost, le na ta način bomo lahko dobili odgovorno industrijo in okoljsko odgovorne posameznike," pa je izpostavila vršilka dolžnosti generalne direktorice Agencije RS za okolje (Arso) Lilijana Kozlovič.

Svoj pogled na problematiko je predstavila tudi stroka. Franc Lobnik s sveta za varovanje okolja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) je opozoril, da je bila kritična meja obremenitve planeta dosežena že v 80-ih letih, od leta 1999 naprej pa je močno presežena. To se mora spremeniti za zaščito živalskih in rastlinskih vrst, poleg tega pa je treba zaščititi površje za kmetijstvo. Slovenija ima le 880 kvadratnih metrov njiv in vrtov na prebivalstva (EU v povprečju 2236 kvadratnih metrov), je izpostavil.

Ena od možnosti boja proti globalnemu segrevanju je geoinženirstvo, ki denimo išče rešitve, kako ujeti sproščen CO2. Kot je povedal Stanislav Pejovnik z Inženirske akademije Slovenije, pa se človek s tem problemom ne more spopasti, ne da bi se spremenil sam. Osnovno orodje, ki ga imata na voljo inženir in okoljevarstvenik, sta ocena in obvladovanje tveganja, saj sicer težave ni mogoče odpraviti. Problem vidi v velikanskem padcu zaupanja javnosti v znanost; od leta 2005 naj bi delež padel z 78 na okoli 50 odstotkov. Znanost je draga, sledi trgom in postaja nerazumljiva, to pa se mora spremeniti, je prepričan.

Da v odnosu do okolja vedno pomembnejšo vlogo igra denar, in to bolj v smeri razvrednotenja okolja in ogrožanja zdravja, je izpostavil tudi Tomaž Ogrin iz Zelene koalicije. Problem je tudi, da politika ne pozna odgovornosti in ne sprejema posledic za napačne odločitve. Prav zato je treba spremeniti sistem odločanja, je prepričan Ogrin.

Državni svetnik Matjaž Gams pa je menil, da je treba okrepiti stroko in ozaveščanje ter da morajo vsi občani intenzivno prispevati k boljšemu varovanju okolja in vplivati v svoji občini, kraju, službi.

Državni svet bo na osnovi posveta pripravil belo knjigo, v kateri bo zbral 10-20 napotkov, kako izboljšati varovanje okolja v Sloveniji, nato pa jih bo oblikoval v pravno primerno obliko in poskusil prepričati politični vrh, da jih sprejme.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar