FinD - Novice - Projekti izgradnje urgentnih centrov neučinkoviti
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

5.9.2019

Projekti izgradnje urgentnih centrov neučinkoviti

Ljubljana, 05. septembra (STA) - Ministrstvo za zdravje pri načrtovanju projektov izgradnje urgentnih centrov ni bilo učinkovito, ugotavlja računsko sodišče. Projekti so bili pripravljeni tako, da jih ni bilo mogoče v celoti izvesti skladno s časovnico in znotraj načrtovanih stroškov. Na ministrstvu očitek o neučinkovitosti zavračajo, priporočila pa bodo še podrobneje preučili.

Na ministrstvu so v odzivu za STA zatrdili, da so ves čas sodelovali z računskim sodiščem in njegovim predstavnikom tudi pojasnili, zakaj menijo, da "je projekt Mreža urgentnih centrov izveden učinkovito, predvsem če vzamemo v ozir takrat razpoložljive finančne in kadrovske vire".

Računsko sodišče je namreč ugotovilo, da so bili projekti pripravljeni brez analize stanja in načrtovani geografsko neustrezno glede na potrebe. V reviziji je ministrstvu podalo priporočila v zvezi z oblikovanjem projektnih skupin, pripravo investicijske dokumentacije in načrtovanjem finančnih sredstev.

Po ugotovitvah računskega sodišča je ministrstvo pri projektih izgradnje urgentnih centrov uporabilo starejšo investicijsko dokumentacijo, ki je bila izdelana za projekte prenove splošnih bolnišnic. Prav tako ministrstvo ni obvladovalo razkoraka med na eni strani željami in dejanskimi potrebami bolnišnic ter dejanskimi finančnimi zmožnostmi.

Računsko sodišče izpostavlja neusklajeno načrtovanje projektov urgentnih centrov; investicijsko dokumentacijo zanje so pripravili tako na ministrstvu kot v bolnišnicah, dokumentacija v večini primerov ni bila izdelana tako, da bi urgentne centre zajela kot tehnično-tehnološko in ekonomsko celoto. Zaradi tega je bila ob zaključku gradenj potrebna optimizacija prostorov ter nabava dodatne nujno potrebne opreme. Slednje pa je ministrstvo financiralo iz proračunskih sredstev, saj sofinanciranje s sredstvi Evropske unije ni bilo več mogoče.

Dodatno je tako ministrstvo pozneje prispevalo še dobrih 142.000 evrov za predelavo prostorov v celjskem urgentnem centru, 73.387 evrov za naknadno nabavo nekatere opreme in dograditev določenih prostorov v brežiškem urgentnem centru, za različne naprave, opremo prostorov, dodelavo in dograditev prostorov v novogoriškem urgentnem centru pa 38.186 evrov, je navedeno v revizijskem poročilu.

Pregled financiranja projektov izgradnje mreže urgentnih centrov, sofinanciranih iz evropskih sredstev, je tako pokazal, da je bilo le za 48,74 milijona evrov stroškov (63,9 odstotkov) upravičenih. Od tega je EU prispevala 85 odstotkov denarja, 15 odstotkov pa državni proračun. Kar 36,1 odstotka stroškov (27,55 milijona evrov) pa je bilo neupravičenih. Ta sredstva je v celoti prispeval državni proračun.

Poleg tega odločitve o načinu izgradnje posameznega urgentnega centra ministrstvo ni sprejelo po proučitvi več variant, zato po oceni računskega sodišča ni mogoče trditi, da je izbralo optimalno.

Državni revizorji še ugotavljajo, da je ministrstvo v več primerih vladi predlagalo uvrstitev projektov urgentnih centrov v načrt razvojnih programov šele v letu, v katerem so bila izplačila iz proračuna že predvidena oz. je ministrstvo celo že prejelo odločbe o dodelitvi sredstev in so bila za projekte že porabljena sredstva iz sorodnih projektov. Ministrstvo je prvo investicijsko dokumentacijo, ki odraža jasno namero o izvedbi projekta, pripravilo v letu 2009, prvi projekt pa je bil v načrt razvojnih programov vključen šele v letu 2012.

Priprava projektov urgentnih centrov se je začela v času ministrovanja Boruta Miklavčiča in nadaljevala še pod ministri za zdravje Dorjanom Marušičem, Tomažem Gantarjem, Karlom Erjavcem, Alenko Trop Skaza, Alenko Bratušek, dokončani pa v času ministrovanja Milojke Kolar Celarc.

Med neučinkovitostmi računsko sodišče izpostavlja, da so bile gradnje urgentnih centrov dejansko financirane iz sredstev različnih projektov. Ministrstvo pri več urgentnih centrih ob njihovi uvrstitvi v načrt razvojnih programov ni zagotovilo zaprte finančne konstrukcije in jim je pozneje odvzelo pravice porabe. Predvsem pa pri večini urgentnih centrov ministrstvo ni ustrezno načrtovalo pravic porabe za leto 2016, in sicer zato, ker bi urgentni centri morali biti dokončani do konca 2015.

Pri slabi polovici primerov urgentnih centrov ministrstvo za zdravje ni vzpostavilo sistema notranjih kontrol, s katerim bi preprečilo umeščanje projektov v načrt razvojnih programov brez predhodnega soglasja vlade. Ministrstvo za zdravje v dveh primerih, ko se je vrednost projekta povečala za več kot 20 odstotkov, ni pripravilo novelacije investicijskega programa.

V slabi tretjini primerov pa ministrstvo projektov, ki jih je vključilo v načrt razvojnih programov, ni izkazalo v zaključnih računih in o njih poročalo v obrazložitvah zaključnih računov. Tako je po ugotovitvah državni revizorjev ministrstvo "prikrilo poročanje o neuspešnosti pri izvedbi projektov v obravnavanih letih".

Državni revizorji kot primer še navajajo, da je bila v sprejetem proračunu in načrtu razvojnih programov za leto 2016 za vse projekte izgradnje urgentnih centrov, z izjemo ptujskega, načrtovana pravica porabe v znesku 50.000 evrov za posamezen projekt, kar pomeni skupno pol milijona evrov. Iz zaključnega računa za leto 2016 pa je razvidno, da so v tistem letu za urgentne centre dejansko porabili 3,9 milijona evrov. Ministrstvo je tako dodatne 3,4 milijone evrov moralo zagotoviti s prerazporeditvami znotraj zdravstvenega proračuna. Navedeno kaže na neučinkovit proces načrtovanja. Največja razhajanja med načrtovano in dejansko porabo so revizorji ugotovili pri projektu celjskega urgentnega centra.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar