FinD - Novice - Ministrstvo objavilo dopolnjen osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.9.2019

Ministrstvo objavilo dopolnjen osnutek nacionalnega energetskega in podnebnega načrta

Ljubljana, 04. septembra (STA) - Ministrstvo za infrastrukturo je danes objavilo dopolnjen osnutek celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga mora Slovenija do konca leta poslati v Bruselj. V dopolnjenem osnutku so pripravljeni različni scenariji. Ti predstavljajo izhodišče za celovito presojo vplivov načrta na okolje, ki bo sledilo pripravi osnutka.

Slovenija ima že določen cilj do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov v sektorju, ki ni vključen v evropsko shemo trgovanja z dovolilnicami za izpuste, za 15 odstotkov glede na leto 2005, obenem pa je v dopolnjenem osnutku načrta predlagan cilj, da bi do leta 2030 dosegli vsaj 27-odsotni delež obnovljivih virov energije. Slovenija je še daleč od tega, saj po zadnjih dostopnih podatkih ta delež znaša približno 17 odstotkov.

Razvoj sektorja proizvodnje elektrike bo do leta 2030 bo še vedno v pretežni meri temeljil na uporabi mešanice domačih virov; predvsem hidroenergiji in jedrski energiji ter ohranjanjem uporabe domačega premoga. Prvi steber oskrbe naj bi povečeval prispevek, drugi in tretji pa naj bi raven proizvodnje ohranjala. Po letu 2030 se z zaustavitvijo petega bloka v Termoelektrarni Šoštanj predvideva zmanjšan izkop lignita.

Po scenariju z obstoječimi ukrepi bi Slovenija do leta 2030 dosegla le 22,4-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije. V scenariju z dodatnimi ukrepi bi bil dosežen 24,1-odstotni delež, v ambicioznem scenariju z dodatnimi ukrepi pa 28,8-odstotni delež.

Scenarij z obstoječimi ukrepi predpostavlja minimalne dodatne investicije v velike naprave. Predpostavlja dokončanje verige hidroelektrarn na spodnji Savi, drugih investicij v obnovljive vire energije pa ne predvideva. Ne vključuje niti izgradnje nove jedrske elektrarne, saj odločitev o tem še ni sprejeta, predpostavlja pa delovanje obstoječe do konca podaljšane življenjske dobe leta 2043.

Scenarija z dodatnimi ukrepi predvidevata večjo proizvodnjo elektrike iz hidroenergije ter tudi iz vetra in sonca, ki sodita med razpršene vire, v kombinaciji z velikimi hranilniki električne energije. Razvoj ostalih naprav ima dve smeri - jedrska opcija ali opcija brez jedrske energije. Od tega, katera opcija je izbrana, je odvisno število enot termoelektrarn, kjer so predvidene samo plinsko parne enote v kombinaciji s sintetičnim plinom oz. z zajemom in shranjevanjem CO2.

V obdobju do 2030 naj bi od leta 2007 energetsko učinkovitost izboljšali vsaj za 32,5 odstotka, prizadevati pa si moramo tudi za zagotavljanje zanesljive in konkurenčne oskrbe z energijo, z upoštevanjem razogljičenja proizvodnje električne energije in zmanjševanja odvisnosti od uvoza, piše v načrtu.

"Največji izzivi Slovenije se kažejo na področju prometa, saj projekcije kažejo nadaljnjo rast osebnega in tovornega prometa do leta 2030. Dodatne izzive vidimo tudi pri nadaljnjemu uvajanju obnovljivih virov energije, predvsem iz vidika njihovega umeščanja v prostor," so navedli na ministrstvu.

Gre za pomemben akcijsko-strateški dokument, s katerim si bo Slovenija določila nacionalne energetske in podnebne cilje ter politike in ukrepe do 2030 in s pogledom do 2040. "Podnebne spremembe čutimo vsi in zavedamo se, da je v boju proti negativnim posledicam podnebnih sprememb pomembno sodelovanje na nacionalni, evropski in svetovni ravni," so ob objavi načrta zapisali na ministrstvu.

Članice EU morajo ob upoštevanju relevantnih nacionalnih okoliščin določiti nacionalne prispevke in cilje, ki se morajo sešteti v sprejete skupne cilje na ravni EU. Vse članice bodo tako pripravile načrte, s katerimi bodo v obdobju do 2030 (in s pogledom do 2040) določile nacionalne prispevke in cilje ter politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije: razogljičenje, energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg z energijo ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.

V naslednjem koraku priprave načrta bo pripravljen osnutek okoljskega poročila, čemur bo sledil končni izbor scenarija in ciljev ter podrobnejše usklajevanje ukrepov in izdelava makroekonomske ocene učinkov. "Doseganje zastavljenih energetskih in podnebnih ciljev bo ena osrednjih prioritet Slovenije do leta 2030, saj bo to bistveno vplivalo na kakovost življenja vsakega izmed nas," so poudarili.

Dopolnjeni osnutek je pripravil konzorcij pod vodstvom Instituta Jožef Stefan, kjer bo v petek potekala javna predstavitev osnutka.

Vlada se sicer pri pripravi načrta sooča s precejšnjo zamudo. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je prejšnji teden po seji vlade dejala, da vlada do konca leta najbrž ne bo uspela pripraviti končne različice načrta, potem ko je že lani vlada v Bruselj poslala nedodelan osnutek, ki je bil deležen številnih kritik.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar