FinD - Novice - Zemeljski plin kot alternativa za manj izpustov še priložnost
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.9.2019

Zemeljski plin kot alternativa za manj izpustov še priložnost

Ljubljana, 04. septembra (STA) - Uporaba zemeljskega plina za pogon vozil je eden od načinov za zmanjšanje izpustov v prometu, bi bilo pa treba povečati zavedanje o koristnosti njegove uporabe, tudi pri prehodu v brezogljično družbo, so ugotavljali na konferenci, ki so jo ob obisku promocijske kampanje Gazproma in Uniperja za uporabo tega energenta pripravili danes v Ljubljani.

Število vozil, ki za pogon uporabljajo stisnjen (CNG) ali utekočinjen (LNG) zemeljski plin, in polnilnic v zadnjih letih po svetu narašča, trenutno je nekaj manj kot 13 milijonov vozil in 30.000 polnilnic, je povedal analitik Evgenij Pronin, ki je pobudnik projekta.

Najvišjo rast imajo v Aziji, kjer je tudi največ vozil, na Kitajskem jih je npr. šest milijonov. V Evropi je teh vozil daleč največ v Italiji, več kot milijon, sledijo Rusija z 230.000, Nemčija s 100.000 in Bolgarija s 70.000. V Sloveniji je trenutno 335 teh vozil, polnilnice so štiri.

V Sloveniji sta dve polnilnici v Ljubljani ter po ena v Mariboru in Celju. V vseh primerih so mesta hkrati kupila avtobuse na CNG oz. metan. Skladno z evropsko zakonodajo za več uporabe alternativnih goriv in zmanjšanje odvisnosti od nafte naj bi bile v Sloveniji polnilnice CNG v vsaki od 12 mestnih občin, še tri v Zasavju ter pet na avtocestah, je povedal direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina Urban Odar.

Ker so ta vozila dražja od tistih na bencin in dizel, v združenju menijo, da bi morala država nakup vseh tovrstnih vozil - tovornih, avtobusov in osebnih - subvencionirati. Trenutno subvencionira nakupe vozil za mestni promet in komunalnih vozil v občinah s sprejetim odlokom o kakovosti zraka.

Med prednostmi uporabe zemeljskega plina je manj škodljivih izpustov, hkrati je cena tega goriva nižja kot cena naftnih derivatov. Zaradi nižjih izpustov je lahko uporaba plina možnost za izboljšanje zraka, poleg tega pa je, ker lahko CNG vsebuje velik delež bioplina, uporaba tega energenta tudi ena od možnosti za povečanje deleža uporabe obnovljivih virov energije, pravijo v združenju.

Srečko Trunkelj iz Energetike Ljubljana je povedal, da uporaba CNG ni končni cilj, ampak del prehoda v brezogljično družbo. Poraba CNG se v Ljubljani povečuje. V gradnji sta še dve polnilnici - na Letališki cesti v BTC ter na parkirišču P&R Stanežice, ki bosta končani leta 2020 - v načrtu za leto 2021 je še peta, in sicer v Grosupljem, s čimer bodo lahko tudi tja vozili avtobusi LPP na metan. Za neuspešno pa se je izkazala mobilna polnilnica za LNG, ker ni bilo povpraševanja.

Trunkelj je bil kritičen do tega, da se pri uporabi in nakupu vozil na zemeljski plin gleda le na subvencije. "Dokler se bodo ljudje odločali na osnovi subvencij, toliko časa ne bo upanja za ta svet," je dejal. Kritičen je bil tudi do promoviranja električnih vozil, saj da ta vozila - ob upoštevanju izpustov pri proizvodnji elektrike - povzročijo več izpustov kot vozila na plin.

Evropa ima visoke podnebne cilje, ki jih brez povečanja uporabe zemeljskega plina ne bo mogla doseči, je menil Aleksej Gnatjuk iz družbe Gazprom Export. V ruskem Gazpromu, ki po lastnih podatkih Evropi dobavlja okoli polovico uvoženega plina, pričakujejo, da se bo povpraševanje v naslednjih letih rahlo povečevalo.

Ruska plinska družba Gazprom in nemška plinska družba Uniper od leta 2008 pripravljata promocijsko kampanjo, v okviru katere z avtomobili in tovornjaki na CNG in LNG potujejo po svetu. Evropski del karavane letos potuje od Istanbula prek Plovdiva, Beograda, Zagreba, Ljubljane, Milana, Offenburga, Bruslja, Würzburga, Dunaja in Zwikaua do Greifswalda oz. Lubmina - in tako povezuje končni točki plinovodov Turški tok in Severni tok 2. Drugi del karavane poteka od začetka Turškega toka pri Krasnodarju do začetka Severnega toka 2 v Sankt Peterburgu.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar