FinD - Novice - Denarna politika je v slepi ulici
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.9.2019

Denarna politika je v slepi ulici

Frankfurt, 04. septembra (STA) - Glavne centralne banke imajo še komaj kaj orožij za učinkovit spopad z resnejšo gospodarsko krizo, je v pričakovanju novih ukrepov Evropske centralne banke (ECB) danes dejal prvi mož največje nemške banke Deutsche Bank Christian Sewing. Po njegovem mnenju se je tako denarna politika znašla v neke vrste slepi ulici.

"Centralne banke so že zdaj do konca odvile svoje denarne pipice, še posebej ECB," je v nastopu na bančni konferenci v Frankfurtu po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal Sewing.

Ključna obrestna mera v območju evra je sicer že lep čas pri nič odstotka, obrestna mera za deponiranje presežne likvidnosti bank ostaja nespremenjena pri minus 0,40 odstotka, obrestna mera za mejno posojanje pa je pri 0,25 odstotka.

Svet ECB je junija v luči nizke inflacije in šibkih gospodarskih obetov podaljšal pričakovano obdobje rekordno nizkih obrestnih mer v območju evra. Če je do tedaj napovedoval, da bodo na sedanjih ravneh ostale "vsaj čez konec leta 2019", je takrat dikcijo spremenil v "vsaj čez prvo polovico leta 2020". Na julijski seji je nato svoji napovedi prihodnje obrestne politike dodal še besedici "ali nižje" in tako odprl pot znižanju obrestnih mer.

Analitiki menijo, da bi lahko svet ECB že na naslednji seji sredi septembra obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti znižal še bolj v negativno območje, da bi tako spodbudil banke, da presežno likvidnost plasirajo v realni sektor.

Po Sewingovem prepričanju bi sicer učinek morebitnega dodatnega znižanja obrestne mere v realnosti izpuhtel. Povzročil bi rast cen premoženja in dodatno obremenil varčevalce v bankah, je izrazil znano nasprotovanje pregovorno varčnih Nemcev denarni politiki ECB.

Opozoril je, da negativne obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti največjo nemško banko, ki se sicer še vedno bojuje s precejšnjimi bremeni zadnje finančne krize, stane več sto milijonov evrov letno, preračunano na štiri leta pa je račun vreden več kot dve milijardi evrov.

"Dolgoročno bodo te nizke obrestne mere uničile finančni sistem," je posvaril in ocenil, da dejansko ne rešujejo trenutnih temeljnih težav. "Na resnejšo gospodarsko krizo svet ni dobro pripravljen, še posebej ne Evropa," je bil pesimističen.

Svet ECB sicer že nekaj časa poudarja, da je pripravljen poseči po vseh razpoložljivih ukrepih, če se bodo inflacijska pričakovanja, ki so trenutno zaradi povečane negotovosti in zmanjšane gospodarske dinamike šibka, še poslabšala. Med možnostmi je tudi vnovičen zagon neto nakupov v okviru programa odkupovanja obveznic, torej povečevanja razpoložljive likvidnosti, ki ga je ECB zaključila konec lanskega leta in od tedaj za nakupe državnih obveznic namenja le izkupiček od zapadlosti obstoječih vrednostnih papirjev.

Tudi novoimenovana predsednica ECB Christine Lagarde, ki bo z novembrom žezlo prevzela od Maria Draghija, je naklonjena nadaljevanju ekspanzivne denarne politike in ocenjuje, da centralna banka še ni izkoristila vseh ukrepov za krepitev inflacijskih pričakovanj in posredno za spodbudo gospodarski dejavnosti.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar