FinD - Novice - Slovenska gospodarska rast se je upočasnila
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

30.8.2019

Slovenska gospodarska rast se je upočasnila

Ljubljana, 30. avgusta (STA) - Slovenija je v drugem četrtletju letos beležila 2,5-odstotno gospodarsko rast. Ta se je začela upočasnjevati, a ostaja v medletni primerjavi vseeno opazno nad povprečjem v EU. Upočasnitev rasti je sicer pripisati ohlajanju gospodarstva v območju z evrom.

Slovenski BDP se je v drugem četrtletju po sezonsko prilagojenih podatkih glede na prvo četrtletje povečal za 0,2 odstotka, v medletni primerjavi pa za 2,6 odstotka, je objavil statistični urad. V prvem četrtletju je bila rast pri 3,3 odstotka, v zadnjem trimesečju 2018 pa pri 3,8 odstotka. V drugem lanskem četrtletju je bila rast 3,7-odstotna.

Tudi po desezoniranih podatkih se je rast precej umirila. Na četrtletni ravni je bila z 0,2 odstotka za 0,4 odstotne točke nižja kot v predhodnih dveh trimesečjih. V drugem četrtletju lani je bila pri 1,1 odstotka.

V medletni primerjavi pa je tokratna 2,6-odstotna rast po sezonsko prilagojenih podatkih za 0,9 odstotne točke nižja kot v prvem četrtletju. V zadnjem lanskem trimesečju je dosegla tri odstotke, v drugem četrtletju lani pa 4,3 odstotka.

Po besedah Romane Korenič iz statističnega urada je postopno umirjanje opažajo v vseh segmentih. 0,2-odstotna rast BDP na četrtletni ravni pa je kljub temu ni presenetila.

"Mene osebno je zelo presenetilo veliko zunanje povpraševanje glede na razmere na evropskem trgu. Glede na podatke v naših zunanjetrgovinskih partnericah sem pričakovala še nižjo rast. Za Slovenijo je izvoz izredno pomemben," je poudarila na novinarski konferenci. V tej luči je izpostavila še, da izvoz poganja industrijsko proizvodnjo, ki je bila v drugem četrtletju celo večja kot v prvem.

Statistiki so sicer izpostavili, da sta bili rast izvoza in uvoza visoki, ker pa je bilo povečanje uvoza precej višje, je bil prispevek zunanje trgovine k rasti negativen v višini 1,3 odstotne točke.

V Umarju so medtem navedli, da so k rasti v drugem četrtletju ključno prispevale domača potrošnja, največ potrošnja gospodinjstev, ki se ob še vedno naraščajoči zaposlenosti ter višji rasti plač in socialnih transferjev krepi, ter gradbene investicije.

"Rast zasebne potrošnje se krepi celo nekoliko hitreje, kot smo pričakovali spomladi. To povezujemo z ugodnimi gibanji na trgu dela in še vedno visoko ravnjo zaupanja potrošnikov, kot pozitivnega ocenjujemo tudi vpliv davčnih razbremenitev dohodka," je povedala direktorica Umarja Maja Bednaš.

Rast plač je bila s 3,9 odstotka v drugem četrtletju po navedbah Umarja nekoliko višja kot v enakem obdobju lani, a je zlasti v zasebnem sektorju ostala zmerna in še ne predstavlja povečanega pritiska na stroškovno konkurenčnost slovenskih izvoznikov.

Rast zaposlenosti je ostala razmeroma visoka, predvsem mesečna gibanja pa kažejo na postopno umirjanje. Po Umarjevi oceni je to delno posledica umirjanja rasti povpraševanja, delno pa še vedno visokega pomanjkanja usposobljenih delavcev. Ta težava se je sicer v zadnjih mesecih malenkost zmanjšala, a kljub povečanemu prilivu tujih delavcev ostaja velika.

Višje kot v enakem obdobju lani so bile investicije v osnovna sredstva, njihova raven pa je še vedno nižja kot v daljšem obdobju pred krizo, so opozorili na uradu. K razmeroma visoki rasti so spet največ prispevale gradbene investicije, gradnjo stavb pa poleg gospodarske rasti in razmeroma omejene ponudbe na trgu nepremičnin še vedno podpirajo tudi ugodni pogoji financiranja, dodajajo na Umarju.

Rast investicij v opremo in stroje se je medtem umirila, kar na Umarju povezujejo z zmernejšo rastjo tujega povpraševanja in povečano negotovostjo v mednarodnem okolju.

Ob postopnem umirjanju rasti tujega povpraševanja se tako že od druge polovice lanskega leta umirjajo izvozna naročila, vendar pa se je rast skupnega izvoza vseeno še nekoliko zvišala. Vplive upočasnitve rasti v mednarodnem okolju je blažila opazna pospešitev izvoza nekaj ožjih skupin blaga, kot so farmacevtski in medicinski proizvodi.

Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU so se sicer v zadnjih mesecih v splošnem dodatno poslabšala, to pa skupaj z zadnjimi napovedmi za trgovinske partnerice ter povečanimi tveganji in negotovostjo v mednarodnem okolju po ocenah Umarja nakazuje na nadaljnje postopno umirjanje rasti izvoznega dela slovenskega gospodarstva.

To pričakuje tudi Banka Slovenije, saj v mednarodnem okolju še ni znakov izboljšanja razmer v industriji, nekoliko pa se je zmanjšalo tudi zaupanje v domačem gospodarstvu.

Statistični urad je sicer danes postregel tudi s prvo letno oceno gospodarske rasti v letu 2018. Ta je bila 4,1-odstotna, kar je 0,4 odstotne točke manj od februarske ocene in za 0,7 odstotne točke manj kot v 2017. V tekočih cenah je BDP lani znašal 45,755 milijarde evrov, kar pomeni 6,4-odstotno rast.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar