FinD - Novice - Nacionalna shema za takojšnja plačila bo predvidoma zaživela v začetku 2020
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

1.9.2019

Nacionalna shema za takojšnja plačila bo predvidoma zaživela v začetku 2020

Ljubljana, 01. septembra (STA) - Nacionalna shema za takojšnja plačila z imenom Flik, ki so jo v sodelovanju z družbo za procesiranje plačil Bankart oblikovale slovenske banke, bo po načrtih zaživela ob koncu 2019 oz. na začetku 2020. Večina bank bo takojšnja plačila omogočila prek posebne aplikacije, banke pa želijo s shemo omogočiti hitro in enostavno plačilno izkušnjo.

Shema bo temeljila na sistemu za poravnavo takojšnjih plačil na območju Slovenije s spremljajočo tehnično infrastrukturo Bips IP, ki je pod okriljem Bankarta zaživel februarja letos.

Koncept takojšnjega plačila pomeni, da je za poravnavo plačil med bankami za vsako transakcijo potrebnih vsega nekaj sekund po vnesenem zahtevku in prek vsega dneva ter vse dni, torej tudi ponoči, med koncem tedna in med prazniki, ko ne deluje vseevropski plačilni sistem bruto poravnave v realnem času Target2. Zdaj se domače transakcije do zneska 50.000 evrov poravnavajo na približno vsaki dve uri do 16.30 ure.

Sicer medsebojno konkurenčne banke so se za oblikovanje sheme, ki predstavlja nabor skupnih pravil in postopkov, odločile zato, da bi izkušnjo s takojšnjimi plačili čim bolj olajšale ter tako omogočile zelo enostaven kanal za hitra in varna takojšnja plačila, sta za STA pojasnila Paul-Alexandre Raveleau iz SKB banke in Tatjana Bole Pirc iz Deželne banke Slovenije, ki sta na čelu medbančnega odbora za shemo Flik.

Vanj je vključenih vseh 15 slovenskih komercialnih bank in hranilnic, te pa so tudi lastnice sheme. Pravila sheme so že vzpostavljena, pri tem pa je kot pomemben katalizator po besedah sogovornikov sodelovala tudi Banka Slovenije.

Trenutno je v teku intenzivno testiranje različnih tehničnih rešitev za uveljavitev sheme za takojšnja plačila med fizičnimi osebami, načrt pa je, da bi 13 od 15 vključenih bank shemo Flik v praksi zagnalo konec 2019 ali takoj v začetku 2020. Čez nekaj mesecev, nekje do sredine 2020, naj bi sledila še ena banka, ena od sodelujočih bančnih ustanov pa še ni sporočila termina uveljavitve.

11 od 15 bank se je sicer odločilo za razvoj posebne aplikacije za takojšnja plačila, preostale pa jih bodo vključile v obstoječe rešitve mobilne banke ali digitalne denarnice. Banke se bodo lahko v nadaljevanju odločile tudi za več različnih rešitev skupaj, odvisno od odziva in želja uporabnikov, sta pojasnila Raveleau in Bole Pirčeva.

Testiranja za zdaj kažejo, da rešitve delujejo, sta povedala. Vstop v aplikacijo bo možen bodisi prek kode PIN ali prek prstnega odtisa oz. kakšne druge biometrične rešitve, če jo pametni telefoni dovoljujejo, plačila pa se bodo izvajala preko stikov v telefonu, torej brez zamudnega vnašanja podatkov o računu plačnika in prejemnika, sklica in drugih podatkov, ki jih je treba običajno vnesti v plačilne naloge.

Raveleau in Bole Pirčeva zagotavljata, da je shema tudi popolnoma skladna z evropsko uredbo o varstvu osebnih podatkov, saj so jo razvijali tudi v sodelovanju z informacijskim pooblaščencem.

Že v teku prihodnjega leta želijo banke uporabo takojšnjih plačil razširiti še na transakcije med potrošniki in trgovci, za kar pa bo treba nadgraditi obstoječe POS terminale (teh je v Sloveniji od 35.000 do 40.000) in izobraziti blagajnike. Dinamika uvedba teh rešitev bo tako odvisna tudi od trgovcev.

Pri tem naj bi se ohranila podobna izkušnja kot pri uporabi brezstičnih plačilnih kartic, za nekatere manjše trgovce ali gostince, ki POS terminalov ne uporabljajo, pa so v razvoju oz. testiranju tudi posebne aplikacije na mobilnih napravah, kjer bodo plačila izvedena tudi prek skeniranja QR kode.

V naslednjih korakih pa želijo banke takojšnja plačila razširiti še na transakcije v spletni trgovini, na transakcije med podjetji in med potrošniki in podjetji ter tudi na transakcije z državo. Idealno bi bilo, da uporabniki na voljo dobijo možnost takojšnjih plačil za celotno paleto različnih plačilnih transakcij.

Za zdaj bo znesek za takojšnja plačila omejen na največ 15.000 evrov, kar pomeni, da bi lahko na tak način že kupili tudi nekatere večje trajne dobrine. Od odziva uporabnikov pa bo odvisno, ali bodo banke to številko v prihodnje še zvišale ali morda celo znižale. Najbolj pa bodo takojšnja plačila predvidoma uporabna za manjše transakcije in bodo predvidoma pomenile izjemno močno konkurenco uporabi gotovine ter v manjši meri tudi alternativo kartičnemu plačevanju.

Raveleau in Bole Pirčeva sta poudarila, da gre za veliko investicijo slovenskih bank, a natančne vrednosti projekta nista mogla dati, saj vsaka banka na podlagi skupnih pravil sheme sama vlaga v razvoj tehničnih rešitev. Je pa ta naložba zaradi dodane vrednosti, ki jo prinaša potrošnikom, po njunem prepričanju upravičena. Ambicija bank je, da Flik postane plačilni standard v državi.

Stroški takojšnjih plačil za uporabnike so stvar poslovne politike bank, a Raveleau in Bole Pirčeva ocenjujeta, da bodo plačila med fizičnimi osebami in na prodajnih mestih zelo verjetno na voljo brezplačno za fizične osebe, tako kot je pri plačilih s karticami. S trgovci, ki bodo podobno kot pri karticah plačevali nadomestilo, pa se bodo medtem banke pogajale individualno.

Omenjena nacionalna tehnična infrastruktura za takojšnja plačila Bips je namenjena domačim plačilom, pozneje pa se bo omogočilo tudi čezmejna takojšnja plačila s sistemom TIPS, ki je v evrskem območju zaživel konec 2018. Slovenske banke se bodo v sistem Tips same ali preko Bankarta vključile postopoma, tako kot bodo vstopile tudi v shemo enotnega območja takojšnjih plačil v evrih (Sepa Instant Payments).

Da pa bodo tudi čezmejna takojšnja plačila tako enostavna kot tista znotraj Slovenije oz. katere od drugih držav, ki so že uvedle nacionalne sheme, pa bo moralo enkrat v prihodnje priti do skupne evropske rešitve oz. vsaj do povezave različnih nacionalnih shem, sta še povedala Raveleau in Bole Pirčeva.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar