FinD - Novice - Šabeder: Rešitve ne smejo biti populistične, ampak strokovne
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

28.8.2019

Šabeder: Rešitve ne smejo biti populistične, ampak strokovne

Ljubljana, 28. avgusta (STA) - Minister Aleš Šabeder je razkril ambiciozne načrte, čeprav mu predlog proračunskega razreza ni všeč. Za letos napoveduje zakon o dolgotrajni oskrbi, spremembe v zdravstvenih zavodih in udarniško skrajševanje čakalnih vrst. Sporoča pa, da rešitve - tudi glede dopolnilnega zavarovanja - ne smejo biti populistične in politične, ampak strokovne.

"Verjetno noben od ministrov, vključno z mano, ni zadovoljen z razrezom proračuna za prihodnji dve leti, a to so pač zmožnosti, ki jih imamo," je v pogovoru za STA povedal minister za zdravje. Skoraj polovica sredstev od skupaj 197 milijonov evrov, kolikor jih je prihodnje leto namenjenih ministrstvu, bo namreč za plače specializantov.

Medtem ko zdravstvena blagajna pričakuje presežke, pa je ministrstvo, ki je od nje prevzelo del obremenitev, s sredstvi omejeno. To omejuje predvsem razvojno naravnane projekte in investicije, za katere bo v proračunu ministrstva prihodnje leto namenjenih le 19 milijonov evrov. "To je bistveno premalo za potrebe, ki jih imamo v zdravstvenem sistemu," priznava minister.

V pripravi poenotenje informacijskih sistemov v procesu čakalnih vrst

Ministrstvo se je po Šabedrovih besedah problema skrajševanja čakalnih dob lotilo z iskanjem vzrokov zanje. V pilotnem projektu, ki ga izvajajo v Ortopedski bolnišnici Valdoltra in ortopedski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, so ugotovili pomanjkanje kapacitet in tudi, da veliko napotenih ne potrebuje operativnega posega. "Premalo je operacijskih dvoran in osebja, ki ne more delati po rednem programu tudi zaradi bolnikov, ki v čakalno vrsto skačejo z dodeljeno stopnjo nujnosti zelo hitro. Takih je okoli 40 odstotkov," je pojasnil.

Velik problem je tudi nepovezanost različnih informacijskih sistemov v procesu čakalne vrste, zaradi česar prihaja do podvajanja bolnikov na več čakalnih seznamih, ti pa so neažurni. "Zato delamo na vzpostavitvi enotne platforme sistemov," je povedal Šabeder. V projekt, ki ga vodi ministrstvo, so vključili vse velike javne zdravstvene zavode in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ob čemer minister ne verjame, da bi ga lahko zaključili v tem mandatu.

V mesecu dni pa bo po njegovih napovedih pripravljen akcijski načrt skrajševanja čakalnih vrst za ortopedijo, ki je eno najbolj akutnih področij, kar bo izhodišče za ukrepanje še pri drugih zdravstvenih storitvah. Zatem bo treba "udarniško skrajšati čakalne vrste, torej vključiti vse izvajalce - najprej javne zdravstvene zavode, zatem koncesionarje in če bo potrebno tudi zasebnike - ter delati na odpravi razlogov za nedopustne čakalne vrste", je dodal.

Ali bo treba vključiti vse vire na trgu, kot je Šabeder omenil pred nekaj meseci na Brdu pri Kranju, bo jasno že letos. Najprej morajo ugotoviti natančno število čakajočih in kapacitete na trgu. Zagotovo pa bo treba po njegovih ocenah povečati programe: "Da v istem časovnem obdobju opravi izvajalec več storitev, je treba delati tudi zunaj rednega delovnega časa, za kar je treba osebje plačati." Tokrat načrtujejo plačilo izvajalcev po realizaciji storitve.

Minister je ob tem odločno zavrnil nekatere očitke, češ da želi privatizirati zdravstvo: "To nikoli ni bil moj namen. Moj namen je samo delati v dobro bolnikov."

Pojasnil je, da o ukrepih s koalicijo še niso govorili, prav tako tudi ne z Levico, s katero vlada sodeluje. Njihovega mnenja še ne pozna in težko tudi napove, kje bo iskal potrebno podporo za spremembe. "Predstavili bomo ukrepe, ki so v dobro bolnikov, in upam, da bomo dosegli čim širši politični konsenz," je dodal.

"Če nekdo čaka doma na storitev eno leto, je na bolniški in se ne more vrniti v delovni proces, ker čaka na poseg nedopustno dolgo, moramo to preseči in vključiti vse kapacitete. Ljudje morajo dobiti svoje storitve. Pri tem ne sme biti populističnih odločitev kogarkoli v političnem sistemu, ampak morajo biti vsi ukrepi v dobro bolnika," je opozoril.

V primeru ukinitve dopolnilnega zavarovanja bo treba najti sredstva tako ali drugače

Tudi vprašanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po Šabedrovem prepričanju "ne sme biti odločitev ministra, politike, ampak stroke". "Najti moramo rešitev za dolgotrajen in stabilen vir financiranja v primeru ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Govorimo o preko pol milijarde sredstev, ki jih bo treba zagotoviti tako ali drugače," je poudaril.

Z ministrstvom za finance pripravljajo različne simulacije. Ena od možnosti je dvig prispevne stopnje, ob čemer je minister spomnil, da so nekatere države uvedle novo dajatev, ki priteka v integralni proračun zdravstva.

Ministrstvo je razrešitev vprašanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja predvidelo s spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi moral biti na vladi junija prihodnje leto. "Prioritete za letos in za prihodnje leto sem predstavil vsem poslanskim skupinam, vključno z Levico in drugimi strankami opozicije, in takrat pripomb na časovnico ni bilo," je pojasnil Šabeder.

Zato ga čudi, da Levica hiti s svojim predlogom za ukinitev dopolnilnega zavarovanja, napovedanega za jesen. Minister ga ne pozna in ga zato še ne komentira. Glede na to, kar je zasledil v medijih, pa ga čudi, če je res podoben tistemu, ki ga je pripravila nekdanja ministrica Milojka Kolar Celarc, saj so nanj letele številne kritike in tudi političnega konsenza okoli njega ni bilo.

Je pa priznal, da v predlogu zakona o zdravstvenem varstvu ni bilo vse slabo, in je bil tudi osnova, na kateri so začeli v tem mandatu graditi. Ob tem je spomnil še na druga ključna področja, ki jih ureja zakon, na primer status ZZZS in košarico pravic. Po Šabedrovih ocenah bo treba v prihodnje odpreti tudi vprašanje košarice pravic in zatečeno stanje iz časa recesije, ko so del obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja prenesli na dopolnilno, reševati v okviru zakona.

Za dolgotrajno oskrbo verjetno nov prispevek, velik izziv kadri

Minister upa, da bo končna različica zakona o dolgotrajni oskrbi nared za javno razpravo do konca tega leta ali v začetku prihodnjega. "Za našo družbo je glede na demografske trende to najpomembnejši zakon na ministrstvu za zdravje," je poudaril. Ob tem je izpostavil, da dolgotrajna oskrba ni vprašanje le starejše populacije, pač pa jo lahko potrebujejo tudi mlajši, na primer po nesrečah ali možganskih kapi.

Pri pripravi zakona je še nekaj odprtih vprašanj. Z ministrstvom za finance pripravljajo izračune, kaj pomeni obseg storitev in delež populacije, ki jih bo potreboval. Izbrati bo treba najbolj realen scenarij ter določiti vir financiranja. Minister ugotavlja, da bo verjetno potreben nov prispevek, o njegovi višini pa ne želi ugibati: "Upam, da bo ta prispevek čim manjši, ampak brez tega verjetno ne bo šlo." Po njegovih besedah je ponekod v tujini ta prispevek prostovoljen, se je pa zanj odločilo relativno veliko prebivalstva.

"To je treba urediti tako, da bodo ljudje storitev dolgotrajne oskrbe dobili, ko jo bodo potrebovali," je poudaril Šabeder in kot izziv izpostavil še zagotovitev kadrov za izvajanje storitve.

Združevanje bolnišnic nepriljubljena tema, a jo bo treba odpreti

Tudi za zakon o upravljanju javnih zdravstvenih zavodov, ki ga je pripravljal že njegov predhodnik Samo Fakin, Šabeder upa, da bo pripravljen do konca leta. "Gotovo bo treba iz gospodarstva pobrati zadeve, ki delujejo dobro - pristojnosti in odgovornosti menedžmenta pri upravljanju, možnost variabilnega nagrajevanja zaposlenih," je dejal. A obenem zagotovil, da pa ne bodo sledili predlogu, ki je načrtoval združevanje bolnišnic v obliki holdingov. "Javni zdravstveni zavodi nikoli ne smejo biti podobni gospodarskim družbam glede osnovnega cilja, torej maksimizacije dobička. Njihovo poslovanje mora biti uravnoteženo, namenjeni pa so nudenju zdravstvenih storitev," je povedal.

Zmanjševanje števila bolnišnic ali njihovo združevanje pa bo po ministrovih ocenah zagotovo tema, ki bo morala enkrat priti na mizo, čeprav je med lokalnimi skupnostmi skrajno nepriljubljena. "Nihče se ne bi odpovedal dostopnosti do zdravstvene storitve, kljub temu, da so v določenih bolnišnicah v tako malem obsegu, da je že pod vprašajem njihova kakovost," ugotavlja. Zagotavlja pa, da razmislek ne gre v smeri zapiranja posameznih zavodov, pač pa združevanja programov v določenih bolnišnicah.

Pri iskanju sredstev za investicije v bolnišnicah medtem na ministrstvu resno razmišljajo tudi o odprodaji nepotrebnega premoženja zdravstvenih zavodov, ki ga ne uporabljajo za svojo osnovno zdravstveno dejavnost. Imajo veliko stanovanj, počitniške kapacitete, stavbe, zemljišča, ki bi jih lahko na vrhuncu kunjukture in relativno visokih cen na nepremičninskem trgu prodali in sredstva uporabili za investicije v zdravstvu, denimo za nove operacijske dvorane, je pojasnil Šabeder.

Medtem ko pri iskanju dodatnih prilivov ne razmišljajo o uvedbi zdravstvenega centa na trošarine na alkohol in tobak, so se zelo resno lotili energetske sanacije. S tem bi po besedah ministra lahko zmanjšali izdatke bolnišnic, v katerih so prav stroški energetike relativno visoki.

V novem finančnem načrtu ZZZS pa bo treba sredstva nameniti preventivi in skrajševanju čakalnih vrst, da bodo na drugi strani zmanjšali število bolniških odsotnosti. "Sredstva namenjamo nepravilno, glede na to, da plačujemo izdatke za bolniško odsotnost, ne delamo pa na odpravljanju vzrokov oz. krajšanju čakalnih vrst. Tukaj smo v začaranem krogu," je svoje misli sklenil minister za zdravje.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar