FinD - Novice - Zagreb se utaplja v divjih odlagališčih odpadkov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

20.8.2019

Zagreb se utaplja v divjih odlagališčih odpadkov

Zagreb, 20. avgusta (STA) - Zagrebčani so letos pristojnim mestnim komunalnim službam prijavili več kot 3000 primerov neustreznega odlaganja odpadkov, mestne oblasti pa so uspešno posredovale v 2500 primerih, so potrdili v mestni občini. Eno večjih divjih odlagališč je bilo več mesecev v središču Zagreba, le nekaj sto metrov od poslopja mestne uprave in drugih ustanov.

Kot izpostavljajo hrvaški mediji, ima Zagreb problem z odlaganjem odpadkov. Divja odlagališča se vse pogosteje pojavljajo v različnih delih mesta, saj neodgovorni meščani odlagajo kosovni odpad ob zabojnikih, na cestah, v parkih in na drugih javnih površinah.

Težave so tudi s tistimi, ki svojih odpadkov ne razvrščajo pravilno, čeprav je večina zagrebških gospodinjstev letos dobila posebne vrečke za plastiko in pločevinke ter biološke odpadke. Obstajajo tudi ločeni zabojniki za steklo in papir.

Poleg tega se prebivalci iz mnogih sosesk pritožujejo, da komunalne službe zabojnikov ne praznijo redno ali pa že razvrščene odpadke iz različnih zabojnikov odvažajo s tovornjakom za mešane odpadke. Na družbenih omrežjih pogosto objavljajo posnetke razmetanih smeti, eno izmed večjih divjih odlagališč sredi mesta pa je zabeleženp tudi na Googlovem zemljevidu, je danes poročal Jutarnji list.

Od minule zime so se različni gradbeni in kosovni odpadki kopičili v soseski, v kateri so številne državne in mestne institucije, med njimi tudi narodna in univerzitetna knjižnica, kjer bo v prvi polovici leta 2020 sedež hrvaškega predsedovanja EU. Komunalne službe so odpadke odstranile šele potem, ko so na divjo deponijo v preteklih dneh opozorili najbolj brani hrvaški mediji.

V mestnem komunalnem podjetju Čistoća pozivajo prebivalce, naj odpadkov ne odlagajo zunaj zabojnikov. Izpostavljajo, da v mestu obstaja tudi 18 reciklažnih dvorišč, v katerih je možno brezplačno odlagati gradbene, kosovne, elektronske in druge odpadke, ki ne sodijo v zabojnike, razporejene v soseskah.

Vodja mestnega urada za gospodarstvo, energetiko in varstvo okolja Mirka Jozić je za hrvaške medije potrdila, da so pripravili krizni načrt, ki predvideva ostrejše ukrepe nadzora in kaznovanja neodgovornih prebivalcev. Napovedala je uvedbo komunalnih redarjev, ki bodo pristojni samo za odpadke. "Zeleni inšpektorji" naj bi kaznovali ne samo posameznike, ki odlagajo kosovni odpad vsepovsod, temveč tudi tiste prebivalce, ki bodo odpadke odlagali v napačne zabojnike.

Kazni za fizične osebe nameravajo zvišati do višine povprečne plače v Zagrebu, ki je julija znašala nekaj več kot 1000 evrov. Kazni za onesnaženje javnih mestnih površin za fizične osebe so med 700 in 1000 kun (med 95 in 133,5 evra), medtem ko so za pravne osebe tudi do 90.000 kun (12.160 evrov).

Zdi se, da Zagrebu tako kot večini hrvaških mest ne uspelo izpolniti zahtev EU, da do leta 2020 ločijo 50 odstotkov odpadkov. Podatki iz Zagreba s konca leta 2018 kažejo, da je Čistoća zbrala nekaj več kot 13 odstotkov ločenih odpadkov. Zato mestu grozijo kazni ne samo iz Bruslja, temveč tudi hrvaškega sklada za varstvo okolja in energetsko učinkovitost, ki skrbi za izvajanje načrtov o ravnanju z odpadki.

Medtem je zagrebška mestna uprava letos sprožila projekt, s katerim so prebivalcem razdelili posebne vrečke za plastične in biološke odpadke. Pričakujejo, da bodo na ta način že letos dosegli 30 odstotkov ločenih odpadkov, čeprav se zavedajo, da bo potreben čas, da se bodo prebivalci navadili na tovrstno ločevanje odpadkov, tako kot pred leti, ko so uvedli posebne zabojnike za papir.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar