FinD - Novice - Preventivni ukrepi pomembni pri zmanjšanju škod po zvereh
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

18.8.2019

Preventivni ukrepi pomembni pri zmanjšanju škod po zvereh

Ljubljana, 17. avgusta (STA) - Pomembno vlogo pri preprečevanju oz. zmanjševanju škod po zavarovanih zvereh, kot sta medved in volk, imajo tudi preventivni ukrepi, kot je npr. zaščita živali na pašniku s primerno elektroogrado in pastirskimi psi. Da se je treba na območjih, kjer so prisotne zveri, vesti po načelu dobrega gospodarja, piše tudi v zakonu o ohranjanju narave.

V zakonu piše, da mora fizična ali pravna oseba, ki ji živali zavarovanih vrst lahko povzročijo škodo na premoženju, na primeren način kot dober gospodar in na svoje stroške narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode. Če nastanka škode ni mogoče preprečiti na ta način, lahko oškodovanec od pristojnega ministrstva zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode.

Oškodovanec je upravičen do povrnitve odškodnine v višini dejanske škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst, če je storil zgoraj opisano. Škodo na terenu ocenijo predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije. Ti o tem obvestijo Agencijo RS za okolje, ki izplačuje odškodnine.

Načini varovanja so, kot so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, predpisani v pravilniku o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju.

To so npr. elektroograja s petimi do sedmimi žicami ali farmsko pletivo z ojačitvijo in odvračanje s pastirskim psom, rejci pa lahko uporabljajo tudi druge učinkovite načine, npr. prisotnost oslov in plašilne naprave.

Rejcem je sicer na voljo več ukrepov za podporo, med drugim možnost sofinanciranja zaščitnih sredstev in možnost plačila dodatnega dela zaradi varovanja premoženja: plačila za pastirja, pastirske pse, delo zaradi nočnih ograd, svetovanje.

"Pri uspešnejšem vključevanju rejcev v te ukrepe vidimo priložnost predvsem v aktivnejši vlogi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in kmetijske svetovalne službe," so navedli na okoljskem ministrstvu.

Kmetijsko ministrstvo se je sicer odločilo spremeniti uredbo za povečanje deleža sofinanciranja zaščitnih ukrepov. Postopek je stekel, spremenjena uredba naj bi bila sprejeta do konca leta. Stopnja sofinanciranja bo po novem predvidoma od 50- do 90-odstotna, zdaj je od 30- do 50-odstotna.

Preventivna zaščita pred volkom je po pojasnilih okoljskega ministrstva zelo odvisna od naravnih danosti, zato so pristopi na Kočevskem praviloma drugačni kot npr. na Gorenjskem, kjer volka ni bilo več desetletij.

"Na ravninskih območjih je običajna zaščita z ograjo z električnim pastirjem in/ali nočno zapiranje živine, medtem ko je na gorskih pašnikih v navadi prosta paša. Zaradi obsežnosti pašnikov in reliefa ograjevanje navadno ne pride v poštev. V teh primerih je bolj učinkovita paša s pastirjem in psi," so navedli.

Z odsotnostjo volkov so se opustili tradicionalni načini varovanja drobnice pred zvermi (pastirji in psi) na teh območjih, zato je za ministrstvo razumljivo, da so ljudje na območjih, kjer do zdaj ni bilo volka, nanj manj pripravljeni kot tam, kjer je volk vedno bil.

"Za prisotnost velikih zveri na nekem območju je ključna družbena toleranca in pripravljenost za sobivanje, kar posledično pomeni tudi večja pripravljenost za dodatno delo in stroške v zvezi s preventivnimi ukrepi," so poudarili.

Preventiva je eden od ukrepov, imamo tudi odstrel. Ta je po mnenju ministrstva nujen, ne pa edini ukrep za doseganje strpnega sobivanja.

Glede učinkovitosti odstrela volkov za namene preprečevanja škod je bilo narejenih kar nekaj raziskav, tako pri nas kot v tujini, je za STA medtem povedal raziskovalec in profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani Miha Krofel in dodal, da je večina teh študij pokazala, da splošen odstrel volkov ni učinkovit za zmanjšanje škod, včasih lahko tak odstrel prinese celo nasprotne učinke - povečanje škod.

To je po njegovem najverjetneje povezano s tem, da se, ko trop izgubi katerega izmed svojih ključnih članov, poveča verjetnost, da se bodo preživeli volkovi pogosteje preusmerili na plenjenje domačih živali. To je najverjetneje posledica zmanjšanja njihove uspešnosti za lov na svoj naravni plen.

"Podobno se zgodi, če postrelimo cel trop, saj izpraznjeni prostor običajno hitro zapolnijo novi mladi volkovi, ki pa so manj izkušeni pri lovu na divjad in lahko zato spet pogosteje plenijo lažje ulovljiv plen. To pa so domače živali, če niso zaščitene," je poudaril.

Podatki s terena po Kroflovih pojasnilih kažejo, da med odstrelom in številom volkov v Sloveniji ni kakšne očitne povezave, kvečjemu velja obratno.

"Recimo v letih 2008-2010 smo imeli v Sloveniji zelo velik odstrel in razmeroma malo volkov, hkrati pa je takrat prihajalo do rekordnega števila škodnih primerov, bistveno več kot danes. Nasprotno se je med leti 2010 in 2014 število volkov povečalo z 39 na približno 50, pa so se škode v tem času zmanjšale za 74 odstotkov," je navedel.

Kot je še dodal, to kaže, da na škode precej bolj vplivajo drugi dejavniki. V omenjenem primeru je zmanjšanje škod predvsem posledica vpeljevanja učinkovitih zaščitnih ukrepov za drobnico, predvsem elektroograd, v okviru projekta SloWolf.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar