FinD - Novice - Združevanje Dnevnika in Večera bo trajalo več mesecev
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

31.7.2019

Združevanje Dnevnika in Večera bo trajalo več mesecev

Ljubljana, 30. julija (STA) - Nova združena družba Dnevnika in Večera z imenom DV mediji bo po pričakovanjih vodilnih obeh družb začela delovati šele v prvem kvartalu prihodnjega leta. Več mesecev naj bi namreč trajali samo postopki razdruževanja Dnevnika, s katerim pa mora soglašati tudi Styria.

Kot je v oddaji Radia Slovenija Studio ob 17h pojasnil predsednik uprave Dnevnika Bojan Petan, je odločba Agencije za varstvo konkurence, ki je podala soglasje za združitev Dnevnika in Večera, šele začetek dolgotrajnih in pravno zapletenih postopkov. V njih se mora delniška družba Dnevnik najprej razdružiti, na način, da bodo edicijo Dnevnik najprej izločili v hčerinsko podjetje. Ko bo nastala nova družba Dnevnik d.o.o., v kateri bo dnevna edicija, se bo šele ta lahko združila z Večerom. "Medtem Nedeljski dnevnik, Razvedrilo idr. ostanejo na 'materi' Dnevnik d.d., ki se ne združuje z Večerom," je dodal.

Ob tem je pojasnil, da mora razdružitev odobriti skupščina Dnevnika s 75 odstotki. Tako mora z njo soglašati tudi Styria kot četrtinski lastnik. "Styrio o postopkih obveščamo sproti in načeloma je za, nimamo pa še dokumenta, na podlagi katerega bi verodostojno lahko rekli, da bo na skupščini to podprla," je med drugim navedel Petan. Styria lahko torej tudi prepreči razdružitev in posledično združitev Dnevnika in Večera.

Kot je dejal, sklic skupščine pričakuje v dveh ali treh mesecih, odvisno od tega, kako bodo tekli postopki.

Direktor in solastnik Večera Uroš Hakl pa je dodal, da je skupna ocena obeh vodstev, da bo nova družba ustanovljena v prvem kvartalu 2020. "Torej se pogovarjamo o okoli devetih mesecih," je pristavil in tudi on poudaril, da je soglasje AVK šele odprlo pot, da se postopki združevanja lahko sprožijo. Zato vseh odgovorov na vprašanja, ki se odpirajo v zvezi z usodo zaposlenih, plač in podobno, sploh še nimajo. "Prosim za potrpežljivost," je večkrat ponovil Hakl, a priznal, da ne drži, da se ne bo nič spremenilo. "Če se ne bi, tega ne bi počeli," je dodal.

Po njegovih besedah namreč operativni dogovori med vodji oddelkov in redakcij pred izdanim soglasjem sploh niso smeli potekati. "Zato je preuranjeno govoriti, koliko ljudi bo kje preveč, kako bodo zgledala uredništva in podobno," je navedel. Ob očitku, da se bodo na Večeru poslovili od sedmih zaposlenih je pojasnil, da gredo nekateri v pokoj, drugi h konkurenci, za tri pa so predlagali odpoved. A če se bo izkazalo, da bi to ogrozilo produkcijski proces, do odpuščanj ne bo prišlo, je zagotovil in sindikalnim predstavnikom očital demagogijo.

Je pa zagotovil, da obe blagovni znamki - Dnevnik in Večer - ostajata. "Če želimo izkoristiti sinergijske učinke, bomo obe blagovni znamki bolj kot kaj drugega še krepili," je izpostavil. Pritrdil mu je tudi Petan, ki je izpostavil, da si Dnevnik in Večer na trgu skoraj v ničemer ne konkurirata. Izpostavil je velik padec naklade tiskanih medijev v zadnjih desetih letih in ocenil, da je povezovanje časnikov poslovni model, ki bo naslednjih pet ali deset let let ekonomsko upravičen. "Naš motiv je, da poskušamo z združitvijo podaljšati normalne ekonomske pogoje poslovanja. Boljše to, kot rezanje stroškov, odpuščanje in podobno," je navedel.

"Ob zaostrenih pogojih na trgu bi se slej ali prej obojim začelo dogajati, da če bi hoteli vzdrževati normalno ekonomičnost poslovanja, bi morali začeti rezati v zdravo jedro," se je strinjal Hakl. Pristavil je še, da se združujejo tudi "spletna vesolja" Dnevnika in Večera in skupaj bosta po številu uporabnikov sodila med prve tri spletne medije v državi in tudi tu je nek potencial.

Predstavniki sindikati obeh družb ter Sindikat Društvo novinarjev Slovenije združitev pozorno spremljajo. Ob opozorilih o premalo informacijah o usodi zaposlenih in pozivih k ohranitvi kakovostnih pluralnih vsebin, so v oddaji odprli tudi usodo kolektivne pogodbe. Zaradi postopka AVK so bila na Dnevniku na primer preložena pogajanja z upravo glede podaljšanja kolektivne pogodbe, katere normativni del poteče novembra. Petan je zagotovil, da bodo kolektivno pogodbo novembra "brez velikih pogajanj" podaljšali, kot je bilo to že zadnjih deset let. Po združitvi pa je po besedah Hakla primerno, da se odprejo pogajanja o kolektivni pogodbi z novo družbo.

Kot je že ponedeljek za STA povedal predsednik sindikata novinarjev Dnevnika Igor Dernovšek, sta sindikata Dnevnikovih in Večerovih novinarjev že oblikovala svoj pogajalski predlog, v katerem računata na "ohranitev dobrih praks obeh časnikov".

Ob govoru o prihodnosti tiskanih medijev so sogovorniki opozorili tudi na vprašanja distribucije in prodaje tiskanih medijev ter boj za oglaševalski kolač. Ta je v primerjavi z elektronskimi mediji majhen, "moramo pa paziti, da kakšni večji oglaševalci ne bi hoteli izkoristiti združevanja in da ne bi želeli vsote računa 1+1 z 2 spremeniti na 1,8".

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar