FinD - Novice - V Ljubljani javna razprava o trpinčenju starejših delavcev
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

21.6.2019

V Ljubljani javna razprava o trpinčenju starejših delavcev

Ljubljana, 21. junija (STA) - Slovenija beleži porast prijav trpinčenja starejših delavcev, a do njih večinoma pride, ko za delovno razmerje ni več rešitve. Tudi sodna praksa je skromna. Delavci se namreč bojijo za službo in se ne izpostavljajo radi. Nujen je spopad s stereotipi, da je starejši delavec tog in manj sposoben, je bilo slišati na posvetu na to temo v Ljubljani.

Mladen Markota z Inšpektorata RS za delo je na javni razpravi z naslovom Odrinjena stara ogledala: starostna diskriminacija in trpinčenje starih delavcev v Ljubljani pojasnil, da skozi leta beležijo rahel porast prijav trpinčenja starejših na delovnem mestu. Lani so prejeli 309 prijav, pri čemer je bilo 99 odstotkov anonimnih.

A večina prijav je bila vloženih po tem, ko je bilo sodelovanje med delavcem in nadrejenim že tako porušeno, da nadaljevanje ni bilo več mogoče, ali pa je delovno razmerje že prenehalo. Pogostejše so sicer prijave zaposlenih v javnem sektorju, ker so tam službe bolj stabilne oz. strah pred izgubo dela manjši, je nanizal. Sodna praksa na tem področju je prav zato revna.

"S stališča družboslovne inteligence ugotavljamo, da situacija ni dobra, da se v Sloveniji razvija stabilen model konflikta med delavcem in delodajalcem," je poudaril inšpektor. Problem je "ekstremno ekscesna komunikacija", "epidemija nizke medsebojne kulture dialoga". V neposrednih intervjujih z delavci namreč po njegovih besedah ugotavljajo, da je vsaka pripomba razlog za maščevanje. Slovenija je tako po podatkih o tem, koliko delavcev je pripravljenih delati po 55. letu, na repu lestvice EU, za njo je le Romunija, je opomnil.

Strokovni sodelavec pri zagovorniku načela enakosti Aljoša Gadžijev je medtem opozoril, da se na njihov organ zaradi trpinčenja na delovnem mestu obrne le malo starejših, četudi imajo to možnost.

Kot je pojasnil, lahko zagovornik prevzame komunikacijo med delavcem in njegovim nadrejenim ter priskoči na pomoč s svetovanjem, tako da se postopek zaradi nadlegovanja lahko začne brez vmešavanja inšpektorata ali sodišča. Tudi pri zagovorniku, tako kot na sodiščih, velja obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da mora v primeru prepoznanja elementov diskriminacije oz. trpinčenja kršitelj dokazati, da ni kriv.

Gadžijev je ob tem povedal, da so že imeli primere, da se nadrejeni sploh ni zavedal spornega ravnanja in je bil z njim seznanjen šele v postopku pred zagovornikom. Včasih zato lahko do spremembe privede že poziv zagovornika, je navedel. V tej luči je pozval, naj zaposleni o nezaželenem ravnanju obvesti tistega, ki to ravnanje izvaja.

Direktor zavoda za aplikativne študije Opro Otto Gerdina pa je posvaril pred negativnimi posledicami predsodkov o starejših delavcih. Sam loči med starejšimi zaposlenimi, ki na glas spregovorijo o trpinčenju, in zaposlenimi, ki vso odgovornost za trpinčenje tiho sprejmejo nase.

Po njegovih besedah v prvem primeru pride do dlje časa usmerjenih pogostih napadov, pri čemer je cilj nadrejenih ta, da se glasnega starejšega zaposlenega osami. Ostali namreč večinoma sprejmejo stereotip, da je starejši delavec tog, da popušča in ni več tako sposoben. V drugem primeru medtem starejši zaposleni te predsodke ponotranji, oceni, da je res slab, da res več ne zmore, s čimer predsodki začnejo učinkovati na realnost in proizvedejo to, česar na začetku sploh ni bilo, je razložil Gerdina.

Dolgoletna novinarka časnika Delo Maja Megla, ki je predstavila svojo izkušnjo trpinčene starejše novinarke, je potrdila, da se trpinčenje odvija tako, da se izključi človeka. Razkrila je, da so zanjo veljala druga pravila kot za kolege, da ni smela početi enakih stvari kot ostali. Sodelavci ji niso priskočili na pomoč in je "bilo evidentno, da bodo naredili vse, da se temu izognejo".

Ko človek sproži spor, se mora iz sredine, v kateri pride do konflikta, po njenih besedah umakniti. Je pa v Sloveniji to zelo težko, ker obstajajo poklicna okolja, kjer ni alternativ. Nekomu, ki je celo življenje delal v kulturi, po 50. letu ni lahko oditi v novo zgodbo, je izpostavila. Tako je denimo tudi v nekaterih sredinah v zdravstvu, ki so zelo zastrupljene, a se starejši zaposleni težko odločajo za novo identiteto, je sklenila.

Javno razpravo je organizirala Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Sindikatom novinarjev Slovenije in zavodom Opro.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar