FinD - Novice - Banka Slovenije opaža povečana tveganja za stabilnost finančnega sistema
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

19.6.2019

Banka Slovenije opaža povečana tveganja za stabilnost finančnega sistema

Ljubljana, 19. junija (STA) - Tveganja za stabilnost finančnega sistema v Sloveniji se po ugotovitvah Banke Slovenije povečujejo. Med drugim so se povečala makroekonomska tveganja, predvsem zaradi negotovosti, ki izhajajo iz mednarodnega okolja, je povedal viceguverner Jožef Bradeško. Opozoril je tudi na povečana tveganja, ki izhajajo iz trga nepremičnin.

Finančni sistem v Sloveniji je sicer v lanskem letu in v prvem četrtletju letošnjega leta ostal stabilen, ugotavlja Banka Slovenije v danes objavljenem najnovejšem poročilu o finančni stabilnosti.

Glede makroekonomskih tveganj je Bradeško danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da ta izhajajo iz nekaj nižje gospodarske rasti v Sloveniji, še bolj pa v povečanem naboru negativnih scenarijev v mednarodnem okolju. "Bančni sistem deluje v pogojih gospodarskega ohlajanja, znižuje se gospodarska rast tako v Sloveniji kot območju evra, prav tako v naših ključnih trgovinskih partnericah," je dejal direktor oddelka za finančno stabilnost in makrobonitetno politiko Tomaž Košak.

Takšna tveganja slovenski bančni sistem postavljajo pred izziv, kako v takšnih pogojih ustvarjati stabilne prihodke. "Še posebej, če se bo obdobje nizkih obrestnih mer nadaljevalo," je dejal Košak.

Tveganja za finančni sistem, ki izhajajo iz mednarodnega okolja, bi lahko upočasnila gospodarsko rast v Sloveniji, zmanjšalo bi se lahko tudi povpraševanje podjetij in gospodinjstev po posojilih. S tem bi se dohodkovno tveganje pri bankah povečalo, prav tako bi se povečalo kreditno tveganje, je centralna banka zapisala v poročilu.

Bradeško je opozoril tudi na tveganja, ki za slovenske banke izhajajo iz trga nepremičnin. Rast cen stanovanjskih nepremičnin je namreč že dlje časa visoka, še posebej v Ljubljani in Kopru. Potem ko je bila leta 2017 desetodstotna, je bila lani že več kot 18-odstotna in s tem najvišja med državami območja evra.

K takšni rasti je prispevalo predvsem neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu, ne pa toliko sami finančni dejavniki, sta pojasnila oba. Bančni sistem je namreč zdaj bistveno manj izpostavljen tveganjem na nepremičninskem trgu kot pred finančno krizo in tudi rast stanovanjskih posojil je bistveno bolj umirjena. Prav tako je bančni sektor danes do gradbeništva bistveno manj izpostavljen.

Čeprav cene na nepremičninskem trgu še niso precenjene, pa Košak meni, da bo z nadaljevanjem omenjene dinamike rasti cen do nje neizogibno prišlo.

Če bi po drugi strani prišlo do večjega upada cen na trgu stanovanjskih nepremičnin, pa bi se pri bankah vrednost v zavarovanje prejetih nepremičnin znižala, kar bi v primeru hkratnega poslabšanja gospodarskih razmer lahko vodilo v povečanje brezposelnosti in s tem tudi verjetnosti neplačevanja posojil, je opozoril.

Dinamika rasti bančnih posojil je sicer najvišja pri potrošniških posojilih, marca je presegla 12 odstotkov. Banke ob tem odobravajo vedno daljše ročnosti potrošniških posojil, pri nekaterih je ta že daljša od devet let. V Sloveniji je več kot petletnih potrošniških posojil že več kot 80 odstotkov vseh, medtem ko je drugod v območju evra ta delež pod 50 odstotkov. Rast posojil podjetjem je medtem bistveno nižja, marca je bila 3,5-odstotna, kar je po Košakovih besedah tudi posledica ugodnih poslovnih rezultatov podjetij.

Kot tretje tveganje za slovenski finančni sistem pa v Banki Slovenije izpostavljajo dohodkovno tveganje. "To ostaja kljub visokemu dobičku bank v letu 2018 srednjeročno eno od najpomembnejših tveganj," je dejal Bradeško. S podobnimi s tveganji se sicer soočajo banke v vseh državah z nizkimi obrestnimi merami.

Za bančni sistem bo tako v prihodnje izziv predstavljalo ustvarjanje stabilnih prihodkov ob nizkih obrestnih merah. V letu 2018 je bančni sistem sicer posloval z visokim dobičkom, vendar sta bili neto obrestna marža in rast neto obrestnih prihodkov izredno nizki, je ugotovil Košak. Bruto dobiček, ki je bil s 531 milijonov evrov celo višji kot pred krizo, pa je bil tudi posledica neto sproščanja oslabitev in rezervacij.

Kakovost kreditnega portfelja se ob tem izboljšuje, Košaku pa se zdi pomembno, da banke nadaljuje s procesom razreševanja slabih posojil zdaj, ko so gospodarske razmere še ugodne. "S poslabšanjem gospodarskih pogojev se bo ta proces upočasnil in tudi stroški prestrukturiranja teh posojil bodo višji," je opozoril Košak. Glede kapitalske ustreznosti slovenskega bančnega sistema pa Banka Slovenije ocenjuje, da je ta ustrezna in podobna kot v območju evra.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar