FinD - Novice - Privatizacija NLB zaključena
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

19.6.2019

Privatizacija NLB zaključena

Ljubljana, 19. junija (STA) - NLB, ki je bila leta 1994 ustanovljena na temelju Ljubljanske banke, ima v slovenskem gospodarstvu eno največjih vlog. Je največja banka v državi, njena skupina deluje na petih tujih trgih. Privatizacija v sanaciji konec leta 2013 popolnoma podržavljene banke je z današnjim dnem zaključena, država pa ohranja nadzorni delež.

1889 - Ustanovitev Mestne hranilnice Ljubljana.

1955 - Ustanovitev Komunalne banke Ljubljana, predhodnice Ljubljanske banke (LB).

1965 - Oblikovanje Kreditne banke in hranilnice Ljubljana.

1967 - Začetek poslovanja s tujino.

1968 - Ustanovitev prvega predstavništva v tujini, v Nemčiji.

1970 - Kreditna banka in hranilnica Ljubljana se preimenuje v LB, istovetijo jo z nacionalno banko, ker združuje več kot polovico kapitala v Sloveniji.

1978 - Oblikovanje skupine LB, sestavljene iz LB-Združene banke in 22 temeljnih bank.

80. leta - LB ena od največjih poslovnih bank v Jugoslaviji s poslovalnicami v drugih republikah.

1990 - Preoblikovanje bank skupine LB v delniške družbe, LB ima po svetu 24 predstavništev skupaj z mešanimi predstavništvi.

1991 - LB po pripojitvi LB-Gospodarske banke začne poslovati s prebivalstvom, tržni delež doseže 42,4 odstotka.

1992 - Prenehanje delovanja skupine LB.

1993 - Začetek sanacije LB, ki se konča leta 1997.

julij 1994 - Ustanovitev Nove Ljubljanske banke (NLB).

1999 - NLB sklene strateško partnerstvo z Banko Celje in Dolenjsko banko, po velikosti bilančne vsote se med 30 vodilnimi srednjeevropskimi bankami uvršča na 13. mesto.

2000 - Širitev NLB na trge nekdanje Jugoslavije, v Skopje in Sarajevo.

2001 - NLB pripoji Banko Velenje, Dolenjsko banko in Pomursko banko, tržni delež poveča z 28 na 32 odstotkov, skupaj z Banko Celje na 44 odstotkov, skupina NLB se med srednje- in vzhodnoevropskimi bankami po velikosti uvršča na 10. mesto.

2002 - Delna privatizacija NLB, država 34 odstotkov proda belgijski skupini KBC, pet odstotkov Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD).

2002 - Skupino NLB sestavlja 39 bank in družb v Sloveniji in v tujini.

2003 - Ustanovitev družbe NLB Vita.

2004 - Ustanovitev družbe NLB Skladi.

2006 - Država se odloči, da KBC ne sme pridobiti kontrolnega deleža v NLB, KBC napove odhod iz lastništva.

2007 - V tem letu po ocenah uprave NLB iz leta 2013 nastane največji vrednostni letni prirast slabih poslov.

2008 - Dokapitalizacija NLB v višini 300 milijonov evrov za nadaljnjo rast, večino plača država, v lastništvo prek javne prodaje vstopijo mali vlagatelji.

2008 - EBRD proda delež v NLB družbi Poteza Naložbe.

2009 - NLB prvič posluje z izgubo, čista izguba znaša 23,6 milijona evrov.

2011 - Prva reševalna dokapitalizacija NLB zaradi velikega obsega slabitev in rezervacij ter izgube v višini 250 milijonov evrov, večino plača država.

2012 - Reševalne dokapitalizacije države v skupni višini skoraj 383 milijonov evrov.

december 2012 - KBC se dogovori z državo za prodajo 22 odstotkov NLB.

2012 - Čista izguba NLB znaša skoraj 305 milijonov evrov, oslabitve in rezervacije dosežejo skoraj dve milijardi evrov, delež slabih posojil se od leta 2009 poveča s pet na 26 odstotkov.

pomlad 2013 - KBC izstopi iz lastništva NLB.

2013 - Banka Slovenije odredi pregled bank, obremenitvene teste opravi Oliver Wyman, pregled kakovosti sredstev Deloitte in Ernst & Young.

september 2013 - NLB napove 20-odstotno krčenje števila zaposlenih, ob koncu leta 2012 ima 3572 zaposlenih.

december 2013 - Pregled bank pokaže, da NLB zaradi kapitalskega primanjkljaja potrebuje 1,5 milijarde evrov.

december 2013 - Država izpelje ukrepe za pomoč NLB, izniči kapital, jo dokapitalizira in napove prodajo 75 odstotkov minus ene delnice do konca leta 2017, NLB z DUTB podpiše pogodbo o prenosu dela nedonosnih terjatev.

2013 - Čista izguba NLB doseže 1,5 milijarde evrov.

maj 2014 - Zaključijo se prenosi dokumentacije za slabe terjatve z NLB na DUTB, nominalna vrednost terjatev znaša 2,278 milijarde evrov.

2014 - NLB se vrne k dobičku, čisti dobiček doseže 81,5 milijona evrov.

marec 2016 - Slovenski državni holding (SDH) za finančnega svetovalca pri prodaji NLB izbere Deutsche Bank.

maj 2016 - SDH se na podlagi študije Deutsche Bank odloči, da bo 75 odstotkov minus eno delnico NLB prodal po metodi prve javne ponudbe (IPO).

julij 2016 - NLB zaključi paketno prodajo slabih terjatev v skupni bruto vrednosti 500 milijonov evrov.

oktober 2016 - Vlada zaradi negotovosti ob brexitu in na finančnih trgih začetek prodaje NLB preloži na pomlad 2017.

2016 - Čisti dobiček NLB doseže 63,8 milijona evrov, bilančna vsota 8,78 milijarde evrov, tržni delež 23,7 odstotka, oslabitve in rezervacije 64 milijonov evrov, delež slabih posojil 11,9 odstotka, število zaposlenih znaša 2885.

januar 2017 - Vlada zaradi odprtih pravnih vprašanj tehta možnost prošnje Evropski komisiji za odložitev roka za prodajo.

maj 2017 - Vlada dobi soglasje Evropske komisije za prodajo NLB v dveh korakih: do konca leta 2017 prodajo najmanj 50 odstotkov, preostalo do konca leta 2018.

maj 2017 - SDH sproži postopke za prodajo NLB po metodi IPO, ki se nanaša na najmanj 50 odstotkov NLB.

maj 2017 - Vlada se seznani z informacijo SDH, da se je tveganje zaradi problematike prenesenih deviznih vlog varčevalcev nekdanje LB na Hrvaškem izkazalo kot ovira za uspešno izpeljavo prodaje NLB, a ne podpre predloga ministrstva za finance za poroštvo države za morebitne stroške NLB zaradi tožb hrvaških bank.

junij 2017 - Nadzorniki SDH ne dajo soglasja k cenovnemu razponu za delnico banke ter odločanje preložijo na vlado kot skupščino SDH.

junij 2017 - Vlada ne soglaša z minimalno ponujeno ceno za delnico NLB v višini 55 evrov oz. z razponom od 55 evrov do 71 evrov, s čimer se prodajni postopek ustavi. Vlada ugotovi, da predvsem tveganje zaradi prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem preprečuje uspešno izvedbo postopka prodaje banke.

21. december 2017 - Vlada po več sestankih s predstavniki Evropske komisije v Bruselj pošlje predlog za spremembo zaveze glede privatizacije NLB, po katerem se začetek prodajnih postopkov za NLB odloži na leto 2018 z namenom, da se zaključijo leta 2019.

2017 - Čisti dobiček NLB doseže 189,1 milijona evrov, bilančna vsota 8,7 milijarde evrov, delež slabih posojil se zniža na 9,2 odstotka, število zaposlenih znaša 2789.

26. januar 2018 - Evropska komisija zaradi dvomov, da je slovenski predlog za spremembo zavez glede NLB enakovreden prvotni prodajni zavezi, začne poglobljeno preiskavo glede NLB.

13. julij - Vlada potrdi predlog Evropski komisiji glede spremembe zavez za prodajo NLB, po katerih naj država do konca 2018 proda najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del do 25 odstotkov in ena delnica pa do konca 2019.

10. avgust - Evropska komisija z odločbo o spremembi zavez za NLB soglaša s predlogom Slovenije glede sprememb prodajne zaveze.

14. avgust - Začne veljati zakon za zaščito NLB pred negativnimi finančnimi posledicami sodnih postopkov na Hrvaškem, ki ga je DZ potrdil 19. julija in ki je sledil predlogu ministrstva za finance z maja 2017.

10. oktober - NLB v skladu z izravnalnimi ukrepi, ker ni bila pravočasno delno privatizirana, najavi zaprtje 15 poslovalnic po Sloveniji, 14 s 3. decembrom, eno do konca junija 2019. To sproži ostre odzive županov izbranih krajev.

12. oktober - Skupščina NLB po prejemu soglasja ECB sklene, da se bilančni dobiček NLB za lani v višini 270,6 milijona evrov, ki vključuje 189,1 milijona evrov lanskega čistega dobička, nameni za dividende.

15. oktober - SDH sproži postopke za prodajo NLB po metodi IPO, ki se nanaša na najmanj 50 odstotkov delnic plus ena delnica in največ na 75 odstotkov minus ena delnica.

23. oktober - Nadzorni svet SDH poda soglasje k cenovnemu razponu cene za delnico NLB.

26. oktober - SDH objavi prospekt za prodajo do 75 odstotkov minus ena delnica NLB, v katerem je cenovni razpon za delnico NLB postavljen med 51,50 in 66 evrov oz. med 68 in 88 odstotkov knjigovodske vrednosti NLB, ki je 30. junija dosegla 75,40 evra.

29. oktober - Začne se vpis interesa za nakup delnic NLB, ki ga do 7. novembra lahko izkažejo mali vlagatelji, do 8. novembra pa institucionalni vlagatelji.

9. november - Cena za delnico NLB je postavljena pri 51,50 evra. Država po poznejši izvršitvi posebne stabilizacijske opcije za 65 odstotkov delnic NLB iztrži 669,5 milijona evrov, v NLB pa ohrani 35 odstotkov. Drugi največji lastnik takrat postane sklad Brandes Investment Partners s 7,6 odstotka, tretji EBRD s 6,3 odstotka.

14. november - Delnice NLB začnejo kotirati na ljubljanski in londonski borzi. Cena delnice v naslednjih mesecih precej pridobi na vrednosti in doseže največ okoli 65 evrov. Trenutno se giblje pri nekaj nad 58 evri.

8. marec 2019 - NLB objavi nerevidirane rezultate za lani. Matična banka je v 2018 ustvarila 165,3 milijona evrov čistega dobička, kar je za 12,5 odstotka manj kot predlani. Čisti dobiček skupine NLB se je medtem zmanjšal za 10 odstotkov na 203,6 milijona evrov.

10. junij - Skupščina NLB potrdi predlog uprave in nadzornega sveta, da se za dividende nameni 142,6 milijona evrov lanskega bilančnega dobička oz. 7,13 evra bruto na delnico. Država iztrži 49,9 milijona evrov, s čimer skupna vrednost izplačanih dividend po sanaciji doseže 428,1 milijona evrov. Skupščina popolni tudi nadzorni svet.

Vir: sta.si, nlb.si, bankainfo.com, diplomske naloge ef.uni-lj in efp.uni-mb

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar