FinD - Novice - Finančni ministri članic z evrom Italijo pozivajo k spremembi proračunskih načrtov
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

14.6.2019

Finančni ministri članic z evrom Italijo pozivajo k spremembi proračunskih načrtov

Luxembourg, 13. junija (STA) - Finančni ministri držav evrskega območja so Italijo danes pozvali, naj spet premisli svoje proračunske načrte in popusti v sporu z Brusljem. "V območju z evrom veljajo določena pravila, ki jih vsi skušamo spoštovati," je pred zasedanjem evroskupine, na katerem se zdi na dosegu dogovor o evrskem proračunu, dejal francoski minister Bruno Le Maire.

"Rad bi, da Italija sprejme ponujeno roko Evropske komisije in sprejme primerne ukrepe," je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dejal Le Maire ob prihodu na zasedanje evroskupine v Luxembourgu.

Z njim se je strinjal tudi nemški finančni minister Olaf Scholz, ki je poudaril, da "pravila niso zgolj nekaj, kar piše na papirju, ampak zanje obstaja razlog".

Šef evroskupine, portugalski minister Mario Centeno, je menil, da je nujno razjasniti politične odločitve, da bi tako Italijo znova pripeljali v skladnost s paktom za stabilnost in rast. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Pierre Moscovici pa je poudaril, da so njegova vrata vedno odprta in da je pripravljen prisluhniti predlogom Rima.

Moscovici in podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis, ki je pristojen za evro, naj bi se v Luxembourgu ob robu zasedanja finančnih ministrov srečala z italijanskim ministrom Giovannijem Trio, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.

Evropska komisija je zaradi prekomernega javnega dolga predlagala uvedbo postopka proti Italiji. Finančni ministri EU bi lahko o tem glasovali 9. julija.

Italijanski javni dolg dosega več kot 132 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) države. V razmerju do BDP je to druga najvišja zadolženost v EU po Grčiji, v absolutnih številkah gre za okoli 2300 milijard evrov. Maastrichtski kriteriji dovoljujejo javni dolg v višini največ 60 odstotkov BDP.

Finančni ministri članic območja evra naj bi sicer danes v Luxembourgu dosegli dogovor o evrskem proračunu z uradnim imenom proračunski instrument za konvergenco in konkurenčnost, razpravljali pa naj bi tudi o tretjem stebru bančne unije, skupnem sistemu jamstev za bančne vloge.

Dogovor glede t. i. evrskega proračuna se sicer zdi blizu. Pri tem velja poudariti, da za razliko od prvotnih načrtov francoskega predsednika Emmanuela Macrona ne bo šlo za pravi proračun, temveč bolj sklad oz. finančni instrument znotraj proračunske arhitekture EU, njegov namen pa bi bil skozi financiranje naložb in podporo pri izvedbi strukturnih reform spodbujati rast in krepiti odpornost držav na krizo. Projekt ne vključuje le članic območja evra, temveč na prostovoljni osnovi tudi države v mehanizmu deviznih tečajev ERM II, torej čakalnici za evro.

Cilj je, da bi glede tega do junijskega vrha evrskih držav dorekli njegovo zasnovo, način financiranja (z obstoječimi proračunskimi sredstvi EU ali dodatnimi viri) in izvajanja ter časovni okvir. K napredku pri reformi gospodarske in denarne unije je ministre v sredo pozvala tudi Evropska komisija.

Po Scholzevih navedbah so blizu temu, da francosko-nemški predlog o tem instrumentu postane skupni cilj evroskupine. "Nismo daleč od soglasja," ga je dopolnil Le Maire. Neuradno je slišati, da naj bi sklad sprva zaživel v finančno omejeni obliki, nato pa s časom pridobival na obsegu.

Kljub temu, da se dogovor zdi blizu, pa je po napovedih danes pričakovati dolgo zasedanje evroskupine, ki se bo zelo verjetno zavleklo v noč.

Finančni ministri EU so konec lanskega leta že dosegli dogovor o razvodeneli prenovi območja evra, ki vključuje zlasti reformo evropskega reševalnega sklada ESM - ta bo po novem zagotavljal tudi varnostni finančni mehanizem za evropski sklad za reševanje banke. Morajo pa članice ta dogovor še preliti v spremembe medvladne pogodbe o ESM, da bo mogoče opraviti proces ratifikacije. Tudi tu naj bi skušali preboj doseči danes.

Dogovor o skupnem sistemu jamstev za bančne vloge pa bo zaradi močnih pomislekov nekaterih severnih članic EU na čelu z Nemčijo zelo težko doseči in tudi dosedanji napredek je bil omejen. Šele s skupnim sistemom jamstev bo sicer zaključena bančna unija kot eden ključnih odgovorov na zadnjo dolžniško krizo v nekaterih evrskih državah, zato si za dogovor močno prizadevajo Evropska komisija in bolj ranljive članice evrskega območja. Bančno unijo sicer sestavljata enotni nadzor bank kot prvi steber in skupni sistem reševanja bank kot drugi.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar