FinD - Novice - Slovenija bo verjetno dosegla cilje glede zmanjšanja emisij
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

13.6.2019

Slovenija bo verjetno dosegla cilje glede zmanjšanja emisij

Ljubljana, 12. junija (STA) - Slovenija je v letu 2017 zabeležila zmanjšanje toplogrednih plinov za 2,8 odstotka in izpolnjuje zaveze glede zmanjšanja za leto 2020, dane v okviru energetsko podnebnega svežnja EU in mednarodnih obveznosti, kaže poročilo Podnebno ogledalo 2019. Najslabše je sicer stanje v prometu, kjer ni več prostora za rast emisij in bo treba ukrepati.

Glede na drugo Podnebno ogledalo Slovenije, ki ga je danes v Ljubljani predstavil Institut Jožef Stefan v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor, je imel promet leta 2017 v emisijah, ki niso vključene v sistem unije za trgovanje z izpusti, skoraj 51-odstoten delež.

V tem sektorju kljub 3,4-odstotnemu padcu emisij v letu 2017 praktično ni več prostora za rast emisij, saj so bile že tedaj le še 1,5 odstotne točke pod ciljno vrednostjo za leto 2020.

Promet še naprej ostaja tudi edini sektor, v katerem so se emisije v obdobju 2005-2017 povečale, in sicer za 25,5 odstotka.

Kot je na novinarski konferenci dejala generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje Tanja Bolte, se skušajo proti tem trendom boriti tudi s spodbudami občinam, ki jih zagotavlja sklad za podnebne spremembe.

V tej luči je omenila aktualne pozive in ukrepe sklada za nakup novih električnih vozil ali vozil na vodik za prevoz potnikov, nakup okolju prijaznih komunalnih vozil, izgradnjo kolesarske infrastrukture, trajnostno gradnjo z lesom in spodbujanje trajnostne mobilnosti v območjih ohranjanja narave.

Vodja Centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan Stane Merše je ocenil, da bo ključno povečanje deleža javnega prevoza, spremembe pa bodo potrebne tudi pri tovornem prevozu.

Posebej se je zavzel za razvoj železniškega prometa: "Zagotovo bi bilo treba zagotoviti hitre električne povezave med mesti in obmestno železniško povezavo."

Naklonjen je tudi elektrifikaciji in prijaznejšim gorivom v prometu. Ob tem pa je priznal, da električna vozila nimajo smisla, če bomo električno energijo proizvajali v termoelektrarnah.

Izzivi čakajo tudi kmetijstvo, ki je v Sloveniji leta 2017 predstavljalo med 15 in 16 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, ki niso vključeni v trgovanje z emisijskimi kuponi. Tu so se emisije po triletni rasti znova zmanjšale, in sicer za dva odstotka, s čimer so bile 6,2 odstotka pod ciljno vrednostjo.

Približno 55 odstotkov emisij v kmetijstvu prispeva metan, ki se sprosti iz prebavil rejnih živali, zato je največ možnosti za zmanjševanje prav tu, verjame Jože Verbič z oddelka za živinorejo na Kmetijskem inštitutu Slovenije.

"Treba se je zavedati, da krave zvečer ni mogoče izklopiti in da spušča metan tudi takrat, ko ne proizvaja mleka. Treba je čim bolj skrajšati neproduktivne faze reje, predvsem pa povečati učinkovitost prireje mleka in govejega mesa," je pojasnil. Če povečamo mlečnost in pospešimo rast, lahko enake rezultate dosegamo ob bistveno manjši čredi, je dodal.

Na področju stavb, ki prispevajo 11 odstotkov vseh emisij, ki niso vključene v evropsko trgovalno mrežo, so se medtem emisije med letoma 2005 in 2017 zmanjšale najbolj med vsemi sektorji.

Potem ko je v letih 2015 in 2016 pri stavbah prišlo do skupnega povečanja emisij za 15,7 odstotka, so se emisije v letu 2017 zmanjšale za 9,6 odstotka, tako da so za indikativnim ciljem za leto 2020 zaostajale za 7,7 odstotne točke.

Nadaljnje zmanjšanje emisij, za 15,4 odstotne točke, bo treba do leta 2020 zagotoviti v industriji, ki v strukturi emisij predstavlja okoli desetodstoten delež.

Na dobri poti k doseganju indikativnega sektorskega cilja pa je sektor proizvodnje električne energije in toplote, ki v emisijah, ki niso vključene v trgovalno shemo EU, predstavlja petodstoten delež.

Emisije iz ravnanja z odpadki, ki imajo prav tako petodstoten delež, so se v celotnem obdobju, z izjemo leta 2015, zmanjševale skladno z indikativnim sektorskim ciljem do leta 2020. Leta 2017 so se so se zmanjšale za 2,6 odstotka, a so še vedno 9,7 odstotne točke nad ciljem za leto 2020, zato bo treba temu sektorju v prihodnje posvetiti posebno pozornost.

Finančna sredstva za spodbujanje ukrepov zmanjšanja emisij so se v Sloveniji povečala. Leta 2017 je bilo za ta namen zagotovljenih 25,9 milijona evrov, leta 2018 pa 41,6 milijona evrov.

Izboljšala se je tudi učinkovitost spodbud - leta 2018 je bilo treba za primerljivo zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida nameniti več kot tretjino manj spodbud.

Slovenija je sicer že sprejela obveznost, da bo emisije do leta 2030 glede na leto 2005 zmanjšala za 15 odstotkov, a bo morala ambicije še povečati, navajajo raziskovalci.

Minister za okolje in prostor Simon Zajc je ob robu predstavitve Podnebnega poročila v izjavi za medije dejal, da se je Slovenija v preteklih letih odrezala dobro, za prihodnja leta pa ga skrbi, saj imamo "problem v sektorju prometa". Strinja se, da bo treba za leto 2030 postaviti bolj ambiciozen cilj zmanjšanja emisij, ker pa je leto 2030 že zelo blizu, bomo morali biti vendarle "zelo realni". Zajc verjame, da bo lažje pri izpolnjevanju ciljev za leti 2040 in 2050, "ker se bodo že poznali ukrepi, ki jih začenjamo danes". Zatrdil je še, da je Slovenija na področju zmanjševanja emisij ambiciozna.

Podnebno ogledalo Slovenije je izšlo v okviru projekta Life Podnebna pot 2050.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar