FinD - Novice - Izzivi na trgu dela tesno povezani z več področji
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

12.6.2019

Izzivi na trgu dela tesno povezani z več področji

Ljubljana, 11. junija (STA) - Na trgu dela je kljub izboljšanju razmer ostalo veliko izzivov, ki so se od problematike brezposelnosti premaknili k pomanjkanju delavcev. Ta in podobne problematike kličejo po usklajenem iskanju rešitev, pri katerih se je treba ozreti širše, saj so izzivi na trgu dela tesno povezani z ostalimi področji, so poudarili sodelujoči na okrogli mizi.

Eden večjih izzivov na trgu dela tako za Slovenijo kot celotno EU je po besedah vodje enote za analize pri generalnem direktoratu Evropske komisije za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Loukasa Stemitsiotisa staranje prebivalstva. To kliče po občutni rasti produktivnosti, boljšemu vključevanju delavcev in naslavljanju problematike rasti izdatkov, povezanih s staranjem.

"Okrepiti bomo morali investicije v vsa našteta področja, časa za ukrepanje pa je vse manj," je opozoril na okrogli mizi v sklopu konference Evropski semester 2019 - kateri strukturni izzivi čakajo Slovenijo? v Hiši EU v Ljubljani.

Opozoril je tudi na spremembe delovnih mest, ki jih prinaša avtomatizacija. "Na slednjo sicer ne smemo gledati le kot na ukinjanje delovnih mest, temveč predvsem kot na nastajanje novih," je dejal. Nova delovna mesta pa so tesno povezana z novimi veščinami, zato je ključno spodbujati vseživljenjsko usposabljanje in učenje.

Gregor Čufer iz generalnega direktorata Evropske komisije za regionalno in mestno politiko je ob tem poudaril, da obstaja veliko razhajanje med spretnostmi, ki so na trgu, in spretnostmi, ki jih iščejo zaposlovalci. Velika razhajanja med spretnostmi se pojavljajo tudi znotraj podjetij.

Vse to po njegovih besedah kliče po investicijah v to področje, pri čemer je poudaril, da se v Sloveniji v tej smeri sicer že precej dela. "Tako gospodarstvo kot celota kot posamezna podjetja se morajo prilagoditi izzivom. Evropska sredstva pa so lahko pomemben vir za uspešno prilagajanje," je še dodal.

Po mnenju namestnice direktorice vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj Alenke Kajzer se novih oblik dela, s katerimi so povezane nove veščine, bojimo tudi zato, ker k njim ne znamo pravilno pristopati. Ne gre namreč le za pridobivanje novih veščin, temveč tudi za sistemske spremembe, ki tistih v atipičnih oblikah dela ne bodo pustile v podrejenem položaju.

Podobnega mnenja je član Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in podjetnik Dare Stojan, ki je pozval k miselnemu preskoku. "Znebiti se moramo miselnosti, da če imamo službo, nam je ta zagotovljena za vedno," je dejal in glede vseživljenjskega učenja priznal, da so delodajalci v preteklosti premalo vlagali v izobraževanje.

Razlog za to je po mnenju predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidije Jerkič tudi v tem, da jim ni bilo treba, kar je po njenih besedah krivda odločevalcev. Ob tem sta s Stojanom opozorila, da je precej denarja na izobraževalne področju porabljenega nesistemsko.

Sodelujoči na dogodku v organizaciji predstavništva Evropske komisije in Slovenske tiskovne agencije so pozornost namenili tudi pametni specializaciji. Strategija slednje je po mnenju Gorazda Jenka iz vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v Sloveniji ustrezno zastavljena, ključno pa je njeno dosledno izvajanje. Izpostavil je tudi potrebo po oblikovanju modela za napovedovanje potrebnih kompetenc, ki bi morale biti znane za pet do sedem let vnaprej. Kompetence pa so brez prave vrednosti, če jih ne znamo učinkovito izkoristiti, je še dejal.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar