FinD - Novice - Na okrogli mizi pozivi po hitrejši realizaciji bruseljskih priporočil
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

11.6.2019

Na okrogli mizi pozivi po hitrejši realizaciji bruseljskih priporočil

Ljubljana, 11. junija (STA) - Slovenija je bila v preteklih letih po besedah Maartena Verweyja iz Evropske komisije mešano uspešna pri sprejemanju reform, ki bi zagotovile dolgoročno finančno stabilnost. Da bi bilo treba reforme pospešiti, so se strinjali sodelujoči na okrogli mizi, ki razlog za počasnost vidijo tudi v nepripravljenosti politike na prevzem odgovornosti.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je na današnji konferenci o evropskem semestru 2019 izpostavil, da je EU v odločni kondiciji, saj raste že sedmo leto zapored, je pa opozoril na pereče izzive, ki povezavo še čakajo. Po njegovih besedah so socialne razlike med članicami in regijami še zelo velike, zato je treba nadaljevati strukturne reforme. Med izzivi je naštel zlasti starajoče prebivalstvo, prehod na nizkoogljično družbo ter digitalizacijo.

Prav digitalizacija je eno od področij, kjer je EU zaspala, je opozoril generalni direktor službe Evropske komisije za podporo strukturnim reformam Verwey. Ko smo se borili proti krizam, je EU izgubila precej moči, ki so jo prevzeli drugi gospodarski bloki, je dejal. Med 15 najbolj digitalno razvitimi podjetji na svetu je devet ameriških in šest kitajskih, je dejal.

Po njegovih besedah so gospodarske politike znotraj držav pomembne, saj vplivajo na vse. "To kar nekdo naredi ali ne, je pomembno za vse," je dejal. EU zato izda priporočila glede gospodarskih politik, Slovenija pa je bila v preteklosti pri njihovi izvedbi mešano uspešna, je dejal in opozoril, da na nekaterih področjih ni večjega napredka. Pospešitev reform je odgovornost članic samih, je dodal.

Priporočila Sloveniji je povzela vodja oddelka za Slovenijo na generalnem direktoratu Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve Julia Lendvai. Komisija je letos Slovenijo med drugim pozvala k reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema in trga dela. Pri trgu dela bi morala Slovenija po besedah Lendvaijeve več pozornosti nameniti nekvalificirani in starejši delovni sili, saj je zaposlenost te skupine slabša.

Gosti so na dogodku v organizaciji predstavništva Evropske komisije in Slovenske tiskovne agencije spregovorili tudi o pripravljenosti ključnih deležnikov v Sloveniji za realizacijo reform. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun med drugim počasnost procesa pripisuje temu, da je politični sistem prilagojen štiriletnemu mandatu, "kar pomeni, da je možno spremembe speljati v prvem in morda še drugem letu mandata".

Malo je po njegovi oceni takšnih, ki bi bili za prave rešitve pripravljeni tvegati, da mandata ne bi ponovili. Izpostavil je sicer, da je možno najti konsenz, "ko gre zares". Pred nekaj leti so bili sprejeti težki ukrepi, pa ni bilo pretiranega upiranja, je dejal.

Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je ocenil, da je med socialnimi partnerji v Sloveniji pripravljenost na sprejemanje kompromisov velika, "je pa vprašanje, ali lahko dosežemo reforme". Podobno kot Kračun je izpostavil nepripravljenost ključnih deležnikov na prevzem politične odgovornosti.

Za sprejemanje potrebnih reform je po oceni generalne direktorice direktorata za proračun na ministrstvu za finance Irene Drmaž ključna zrelost ključnih dežnikov. Gre za reforme, ki se ne tičejo samo vlade, pač pa vseh. Redko se po njenih besedah pri sprejemanju takšnih sprememb znajdemo v situaciji, kjer bi vsaka stran zmagala.

Nekateri vsaj kratkoročno izgubijo, pri čemer je Drmaževa izpostavila, da v Sloveniji pogosto ne znamo nasloviti vseh prebivalcev in jim prikazati dolgoročnih učinkov. Ocenila je tudi, da bi bil uspeh pri sprejemanju ključnih reform boljši, če bi se jih lotili sistematično, in ne eno po eno.

Ali bodo spremembe uspešne ali ne, je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za delo Tilna Božiča v veliki meri odvisno tudi od tega, kako dobre podatke imamo na mizi in kako uspešno jih peljemo skozi socialni dialog. Božič je ocenil, da so socialni partnerji sicer sorazmerno usklajeni in pripravljeni, nekoliko pa to pogreša na strani delodajalcev.

Evropska komisija je sicer Sloveniji svetovala tudi glede naložbene politike in zapisala, naj se osredotoči na inovacije, energetsko tranzicijo in okoljsko infrastrukturo. Drmaževa je menila, da je za EU ključno, da krepi ponudbeno stran z dvigom produktivnosti, saj v takšnem primeru ne bi bilo več tako velikega pritiska na fiskalno konsolidacijo.

Kračun je izpostavil, da je javnofinančna konsolidacija pogoj za zdravo gospodarsko rast. Države, kjer javne finance niso konsolidirane, predstavljajo večje tveganje, je poudaril in med drugim dejal, da je kapital v takšni državi dražji, kar pa nenazadnje bremeni tudi zasebne investitorje.

Če sta se gospodarska rast in fiskalna konsolidacija še pred leti izključevali, je Slovenija oceni Drmaževe danes dober primer, da skozi zmerno konsolidacijo beležiš rast. Hribar Milič pa je opozoril na prihajajočo recesijo in pozval k ustreznim ukrepom, da ta ne bi nujno pomenila tudi nove krize.

Čedalje težje bo težave reševati v prihodnosti, če bomo zaspali, je opozoril. Tisti, ki pričakuje, da bo rast trajala v nedogled, je nepoučen in naiven, je dodal.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar