FinD - Novice - Ministrstvo o gradbenem dovoljenju za novi Kolizej ne bo odločalo v integralnem postopku
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

7.6.2019

Ministrstvo o gradbenem dovoljenju za novi Kolizej ne bo odločalo v integralnem postopku

Ljubljana, 07. junija (STA) - Ministrstvo za okolje in prostor, ki je po pritožbi kot drugostopenjski organ nedavno odpravilo gradbeno dovoljenje za stanovanjska objekta Vila in Palača Schellenburg na območju nekdanjega Kolizeja v Ljubljani, o izdaji gradbenega dovoljenja ne bo odločalo v integralnem postopku. Okoljevarstveno soglasje za projekt je namreč že pravnomočno.

Na izdano gradbeno dovoljenje za sosesko, katere investitor je družba Ilag Tivoli, ki jo je v Sloveniji ustanovila avstrijska družba Industrieliegenschaftenverwaltung v lasti avstrijske družine industrialcev Turnauer, je pritožbo vložila družba Pandom, ministrstvo pa je pritožbi ugodilo in 23. aprila gradbeno dovoljenje, ki ga je upravna enota izdala v začetku marca, odpravilo ter zadevo vrnilo v odločanje upravni enoti.

Na ministrstvu so namreč ugotovili, da je investitor v postopku izdaje gradbenega dovoljenja upravni enoti posredoval vlogo za spremembo svojega zahtevka, ki je bila po njihovi presoji takšna, da bi jo bilo treba obravnavati kot nov zahtevek in ga torej voditi skladno z določili novega gradbenega zakona, po katerih dovoljenja za objekte državnega pomena in objekte z vplivi na okolje izdaja ministrstvo za okolje in prostor.

Ker pa je v tem primeru okoljevarstveno soglasje, ki ga je Agencija RS za okolje konec leta 2017 izdala takratnemu investitorju Greenbay Tivoli, že pravnomočno in veljavno, se gradbeno dovoljenje ne bo izdajalo v integralnem postopku, temveč bo ministrstvo odločalo le o gradbenem dovoljenju, so na ministrstvu zapisali za STA. Datuma zaključka postopka v tem trenutku še ne morejo predvideti.

Časnik Dnevnik danes piše, da se investitor sicer z obrazložitvijo ministrstva za okolje in prostor, da upravna enota ni bila pristojna za odločanje, ni strinjal, vendar kljub temu ni sprožil upravnega spora, ker naj si ne bi želeli s tem postopkom izgubljati dodatnega časa.

Po informacijah Dnevnika, kjer uradnih pojasnil družbe Pandom niso dobili, sta Ilag Tivoli in vlagatelj pritožbe na izdano gradbeno dovoljenje že nekaj časa na bojni nogi.

Pandom, ki ga vodi direktor Anton Zemljak, je lastnik sosednje stavbe na naslovu Puharjeva 10, ki je registrirana kot kulturna dediščina. Vzrok za nasprotovanje gradnji na območju starega Kolizeja bi tako lahko bila bojazen lastnika, da bi v času obsežnih gradbenih posegov tudi omenjena vila utrpela poškodbe zaradi tresljajev.

Zemljiška knjiga pa po pisanju Dnevnika razkriva tudi, da sta družbi že nekaj časa sprti zaradi rdečelistne bukve, ki raste na vrtu omenjene stavbe. Njena bujna krošnja se razteza tudi na zemljišče za gradnjo soseske Schellenburg, kjer pa je po načrtih predvidena zasaditev drevoreda. Omenjena bukev je sicer zaščitena kot naravna vrednota lokalnega pomena.

Septembra lani je Pandom tako po pisanju Dnevnika vložil tožbo proti družbi Ilag Tivoli, v kateri zahteva, da sodišče investitorju prepove posek vej, ki segajo na njegovo zemljišče, in naproša, da sodišče prepozna služnostno pravico rasti vej naravne vrednote rdečelistne bukve na sosednjem zemljišču.

Pandom je poleg tega sprožil še ločen postopek za določitev pripadajočega zemljišča, ki se nanaša na parcelo družbe Ilag Tivoli, in postopek zaradi služnosti javne poti, še piše Dnevnik in ugotavlja, da vse to nakazuje, da je investitor v kompleks na območju nekdanjega Kolizeja dobil tako gorečega nasprotnika, kot so npr. stanovalci Fondovih blokov za Bežigradom, ki že leta nasprotujejo gradbenim načrtom na območju Plečnikovega stadiona.

V soseski na območju nekdanjega Kolizeja je sicer predvidenih skupno 127 luksuznih stanovanj, od tega 15 v Vili in 112 v Palači Schellenburg. Interes za stanovanja naj bi bil po navedbah nepremičninskih družb že pred začetkom gradnje velik.

Večina stanovanj bo po napovedih večjih od 100 kvadratnih metrov, najmanjše bo merilo 62 kvadratnih metrov, sedem stanovanj bo imelo več kot 300 kvadratnih metrov, največje stanovanje bo merilo 400 kvadratnih metrov. Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja naj bi se gibala med 5000 in 7000 evrov. V Palači Schellenburg so predvidena še restavracija, fitnes oziroma wellness, v kletnih prostorih pa bo tudi trgovina.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar