FinD - Novice - Voditelji pobude Tri morja za vzpostavitev investicijskega sklada
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

6.6.2019

Voditelji pobude Tri morja za vzpostavitev investicijskega sklada

Brdo pri Kranju/Ljubljana, 06. junija (STA) - S sprejetjem sklepne deklaracije se je na končal dvodnevni vrh pobude Tri morja, ki ga je gostil predsednik republike Borut Pahor. Predsedniki so v deklaraciji podprli vzpostavitev investicijskega sklada pobude, s katerim bi lažje financirali prednostne projekte pobude. Na poslovnem delu vrha pa so predstavili nekatere od teh projektov.

Kot je na novinarski konferenci po koncu vrha povedal gostitelj, slovenski predsednik Pahor, so v zaključni deklaraciji podprli vse temeljne cilje pobude Tri morja, ki združuje 12 držav med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem. Podpirajo nadaljnje pospeševanje gospodarske rasti, nadaljnjo nadgradnjo infrastrukture, torej krepitev transportne, energetske in digitalne povezanosti, zavzeli pa so se tudi za ohranjanje dobrih transatlantskih odnosov.

Pobuda je namenjena tudi krepitvi kohezivnosti in tudi sicer enotnosti EU. S konkretnimi projekti pa želijo zmanjšati zaostanek za zahodnim delom unije in, kot je na novinarski konferenci poudarila hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, omogočiti svojim državljanom, da bodo imeli enake priložnosti za razvoj in napredek.

Za hitrejši regionalni razvoj naj bi poslej skrbel tudi novi investicijski sklad pobude Tri morja, v katerem bo, kot je nakazal Pahor, zelo pomembno vlogo igrala Poljska, sodelovanje je napovedala tudi Evropska investicijska banka. O konkretnih številkah Pahor ni hotel govoriti, je pa pojasnil, da bo predlog sedaj predstavljen vladi, ki se bo odločila, v kakšni višini bo sodelovala Slovenija.

Juncker je aktivnosti držav, ki sodelujejo v pobudi, pozdravil in ocenil, da to še dodatno krepi unijo, konkretni projekti pa konkretno izboljšujejo življenja državljanov. Poudaril je, da je bilo v regijo, ki jo oblikujejo države pobude Tri morja, vloženih okoli 60 milijard evrov iz strukturnih skladov ter 42 milijard iz "Junckerjevega" Evropskega sklada za strateške naložbe. V naslednji finančni perspektivi do leta 2027 pa je Evropska komisija za krepitev povezanosti unije predvidela 42,3 milijarde evrov, je še razložil Juncker.

Pahor in Grabar-Kitarovićeva sta izpostavila, da je pobuda odprta za sodelovanje z drugimi državami in mednarodnimi institucijami. Tudi predsednika Romunije in Poljske, Klaus Iohannis in Andrzej Duda, sta pozdravila predvsem sodelovanje nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja na tokratnem vrhu pobude v Sloveniji, pa tudi ameriškega sekretarja za energetiko Ricka Perryja.

Predsedniki, ki so gostili dosedanje vrhe pobude v Dubrovniku, Varšavi, Bukarešti in zdaj Ljubljani, so še izpostavili, da želijo ohraniti neformalno organizacijo pobude. Ostaja kot platforma, ki omogoča krepitev sodelovanja in skozi poslovni del vzpodbuja izvedbo prednostnih projektov. Edina "institucionalizacija" bo omenjena investicijski sklad in pa pregled napredka na omenjenih projektih.

Naslednji vrh pobude bo gostila Estonija.

Na poslovnem delu vrha, ki se je nadaljeval v Ljubljani, pa so se osredotočili na predstavitve nekaterih projektov, s katerimi države krepijo medsebojno sodelovanje in povečujejo konkurenčnost. Predstavljeni projekti so večinoma s področja energetike in infrastrukture, med drugim sta se morebitnim novim partnerjem predstavili koprsko in reško pristanišče.

Eden izmed vzvodov za močnejše povezovanja držav je bilo tudi povečanje energetske varnosti in stabilnosti, države pa se s projekti vse bolj osredotočajo na utekočinjeni zemeljski plin. Poljska in Hrvaška predstavljata projekt izgradnje plinskega terminala, Poljska pa tudi projekt izgradnje plinovoda do Baltika.

Avstrija se je osredotočila na razvoj uporabe in prometa z droni na evropski in mednarodni ravni, Latvija pa na tehnologije 5G, medtem ko Madžari iščejo morebitne sinergije pri povezovanju madžarskega in slovenskega energetskega sistema.

Na investicijskem panelu so ugotavljali, da bi države pobude Tri morja potrebovale okoli 500 milijard evrov investicij samo v infrastrukturo. Med glavnimi izzivi pri tem so pritegniti zasebni kapital, izkoristiti mehanizme podpore in zagotoviti sodelovanje med državami.

Na panelu voditeljev v okviru poslovnega foruma so medtem poudarili pomen te iniciative držav srednje in vzhodne Evrope za Evropsko unijo in transatlantske odnose.

Zunanji minister Miro Cerar je poudaril, da mora biti pobuda Tri morja, ki jo sestavlja 12 držav članic EU, komplementarna z unijo. "Pobuda je spodbuda, ki jo potrebuje Evropa," je poudaril.

Nekdanji ameriški general James L. Jones je izpostavil varnostni vidik in dejal, da je treba v okviru pobude govoriti tudi o utrditvi meja na Baltiku in Črnem morju. Obramba Evrope se namreč začne prav tam. "Grožnje je treba jemati resno in nanje moramo odgovoriti skupaj," je poudaril.

Jones je dejal, da je pobuda Tri morja pomembna strateška iniciativa, ki jo ameriška administracija močno podpira. Prav tako ima pripravljenih več milijard dolarjev za investicije v tej regiji.

Kritičen je bil, ker se kitajski pobudi 17+1 posveča veliko več publicitete kot pa pobudi Tri morja. Prav tako je nezadovoljen, ker pobuda nima ne telefonske številke in elektronske pošte, ne spletne strani in sedeža. Za to po njegovem mnenju ne bi potrebovali veliko denarja in birokracije.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar