FinD - Novice - Sloveniji iz Bruslja znova podobni reformni pozivi
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

6.6.2019

Sloveniji iz Bruslja znova podobni reformni pozivi

Bruselj, 05. junija (STA) - Evropska komisija je danes Slovenijo spet pozvala k ustreznemu fiskalnemu ukrepanju, reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema in trga dela ter k izboljšanju poslovnega okolja in izvedbi privatizacij. Novost je naložbeno priporočilo, kjer je poudarek na inovacijah, energetski tranziciji in okoljski infrastrukturi.

Slovenija je tako kot vse preostale članice EU danes iz Bruslja tako dobila nova letna priporočila za proračunsko in reformno ukrepanje, ki prvič vključujejo tudi nasvete, na katera področja naj članice osredotočijo naložbeno politiko.

Komisija je že februarja letos v poročilu o gospodarskem stanju v Sloveniji izpostavila, da ni napredka na področjih zdravstvenega varstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, ki jih obremenjuje staranje prebivalstva.

Tako ni presenečenje, da je Slovenija tudi letos dobila podobna sporočila kot lani - pozive k ustreznemu fiskalnemu ukrepanju, k reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, pokojninskega sistema in trga dela ter k izboljšanju poslovnega okolja in izvedbi privatizacij v skladu z načrti.

Ocenjujemo, da je v Sloveniji napredek pri uresničevanju lanskih priporočil omejen, zato se nekatere teme ponavljajo tudi letos, med njimi pozivi k sprejetju in izvajanju reform na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema, je sporočila Sloveniji na predstavitvi priporočil članicam povzel podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Priporočila so tri, a vsako vključuje več pozivov. V prvem priporočilu komisija Slovenijo najprej poziva, naj doseže srednjeročni proračunski cilj v letu 2020. Uresničitev srednjeročnega proračunskega cilja - ta je v primeru Slovenije strukturni primanjkljaj v vrednosti 0,25 odstotka BDP v letu 2020 - je sicer načrtovana do leta 2021.

Poleg tega jo poziva, naj sprejme in izvede reforme na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe, ki bodo zagotovile dolgoročno fiskalno vzdržnost, ter naj zagotovi dolgoročno vzdržnost in ustreznost pokojninskega sistema, vključno s prilagoditvijo zakonsko določene upokojitvene starosti in omejevanjem predčasnega upokojevanja.

Slovenija bi morala po priporočilu komisije tudi okrepiti zaposljivost nizko kvalificiranih in starejših delavcev z izboljšanjem skladnosti med izobraževanjem in usposabljanjem ter potrebami na trgu dela, vseživljenjskim učenjem in aktivacijskimi ukrepi, tudi z izboljšanjem digitalne pismenosti.

V drugem priporočilu komisija Slovenijo poziva, naj podpre razvoj trga lastniških vrednostnih papirjev, naj izboljša poslovno okolje z zmanjšanjem regulacijskih omejitev in upravnega bremena, naj izboljša konkurenčnost, profesionalizacijo in neodvisen nadzor pri javnem naročanju ter naj izvede privatizacije v skladu z obstoječimi načrti.

Novo je tretje priporočilo, posebno naložbeno priporočilo, v katerem komisija Sloveniji svetuje, naj z naložbami povezane gospodarske politike osredotoči na raziskave in inovacije, nizkoogljično in energetsko tranzicijo, zagotavljanje trajnostnega prometa, zlasti železniškega, in okoljsko infrastrukturo, pri čemer naj upošteva regionalne razlike.

Ta priporočila, znana po angleški okrajšavi CSR (country specific recommendations), so vrhunec evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja ekonomskih in fiskalnih politik držav, ki ga je unija uvedla sredi finančne krize leta 2011, da bi okrepila odpornost na nove krize. V drugem koraku jih bodo potrdili še predstavniki članic EU, nad njihovim uresničevanjem pa bo nato spet bdela Evropska komisija.

Na finančnem ministrstvu so kljub ponovitvi priporočil Sloveniji ocenili, da je komisija prepoznala njen napredek na področju javnih financ, ki se kaže v najhitrejšem zniževanju javnega dolga med vsemi državami območja z evrom.

"V obdobju 2020-2022 se bo javni dolg po ocenah znižal pod mejo 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Hkrati Slovenija od leta 2017 beleži nominalni presežek sektorja države, ki ga bo po načrtih v programu stabilnosti v naslednjih letih še krepila," so dodali.

Slovenija je, kot so še zapisali na ministrstvu, vključena v preventivno roko izpolnjevanja pravil pakta za stabilnost in rast, v skladu s katero mora po načrtovani poti dosegati srednjeročni proračunski cilj, ki je za letošnje leto določen pri strukturnem presežku v višini 0,25 odstotka BDP. Izračune je treba ocenjevati tudi v luči dejstva, da iz leta 2019 v 2020 prehajamo na nov minimalni srednjeročni proračunski cilj. Za 2020 je cilj strukturni primanjkljaj v višini 0,25 odstotka BDP.

"Zvezda" letošnje predstavitve priporočil članicam je bila sicer Italija. Evropska komisija je namreč znova ocenila, da je utemeljena sprožitev postopka proti zahodni slovenski sosedi zaradi zviševanja ogromnega javnega dolga.

Italijanske številke o stanju javnih financ so problematične z dveh vidikov: dolg se viša, namesto da bi se zmanjševal, in povečujeta se tudi strukturni in nominalni primanjkljaj, je poudaril evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici.

Tehnično gre za postopek zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja, ki pa bi bil v primeru Italije sprožen zaradi nespoštovanja pravil glede javnega dolga. V okviru tega postopka je v skrajnem primeru predvidena kazen v višini 0,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Obenem se kot kazen dodaja še delež razlike med dejanskim in ciljnim dolgom za posamezno leto, a skupna kazen ne sme preseči 0,5 odstotka BDP.

Današnji korak komisije sicer še ni sprožitev postopka. Zdaj so na potezi članice, ki morajo v dveh tednih posredovati svoje stališče. Če bodo pritrdile oceni iz Bruslja, bo komisija pripravila predlog za sprožitev postopka.

Italija, tretje največje gospodarstvo v območju evra, je lani beležila dolg v vrednosti okoli 132 odstotka BDP. Do leta 2020 pa naj bi dolg ob gospodarski stagnaciji narasel na več kot 135 odstotkov BDP, čeprav bi ga država morala zniževati. Evropska proračunska pravila, opredeljena v paktu za stabilnost in rast, določajo, da dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP.

Da je utemeljena sprožitev postopka proti Italiji zaradi prekomernega javnega dolga, je komisija ocenila že lani novembra, a se je nato Italija v burnem dialogu s komisijo izognila postopku.

Populistično usmerjena italijanska vlada želi sicer za spodbuditev rasti razrahljati evropska proračunska pravila, a v Bruslju opozarjajo, da so skupna pravila uvedena, ker položaj ene članice območja evra vpliva na celotno evrsko območje.

Dobro novico pa je danes iz Bruslja dobila Španija, za katero komisija predlaga ustavitev postopka zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja. Če bodo članice predlog potrdile, v postopku ne bo več nobene članice, medtem ko je bilo sredi krize leta 2011 v njem 24 držav, tudi Slovenija.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar