FinD - Novice - Ob robu vrha pobude Tri morja tudi o nekaterih projektih, med njimi o drugem tiru
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

4.6.2019

Ob robu vrha pobude Tri morja tudi o nekaterih projektih, med njimi o drugem tiru

Ljubljana, 04. junija (STA) - Na poslovnem forumu, ki bo v sredo in četrtek ob robu vrha pobude Tri morja potekal v Ljubljani, bodo predstavili tudi 17 projektov za krepitev povezanosti na področjih prometa, energetike in digitalizacije. Med predstavljenimi projekti bo trenutno največji infrastrukturni projekt v Sloveniji, drugi tir Koper-Divača.

Pobuda Tri morja združuje 12 držav med Jadranskim, Črnim in Baltskim morjem - Avstrijo, Bolgarijo, Češko, Estonijo, Hrvaško, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo, vanjo pa sta med drugim vpeti še EU in ZDA ter razne druge mednarodne ustanove, npr. Evropska banka za obnovo in razvoj.

Če je bila ob nastanku leta 2015 mišljena predvsem kot politična platforma na ravni predsednikov, ki naj bi okrepila politično podporo projektom na področjih, kot so energetika, transport in infrastruktura, ki so v skupnem interesu sodelujočih držav, EU in celotne čezatlantske skupnosti, je lani dobila bolj poudarjeno gospodarsko dimenzijo.

Ob robu vrha v Bukarešti je namreč prvič potekal poslovni forum, na njem pa so sprejeli seznam 48 prednostnih projektov, s katerimi naj bi okrepili povezanost med sodelujočimi državami na področjih prometnih povezav, energetike in digitalizacije.

V okviru poslovnega foruma bodo iz tega nabora na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču v četrtek predstavili 17 projektov.

Pet jih bo slovenskih oz. slovensko obarvanih, na čelu z največjim trenutnim infrastrukturnim projektom v državi, novo železniško povezavo med Koprom in Divačo, ki bo omogočil boljšo zaledno povezavo koprskega pristanišča s trgi srednje in vzhodne Evrope ter tako omogočil nadaljnji hitri razvoj edinega slovenskega pristanišča. Še vedno je v okviru finančne konstrukcije nekaj manj kot 1,2 milijarde evrov vrednega projekta, ki naj bi bil zaključen sredi naslednjega desetletja, možno tudi sodelovanje katere od zalednih držav iz regije, ki jo pokriva pobuda Tri morja.

Drugi pomemben projekt s področja prometa je ljubljansko vozlišče. Slovenska prestolnica leži namreč na križišču dveh evropskih transportnih koridorjev, petega in desetega, cilj projekta pa je vzpostaviti neposredno navezavo primorske na gorenjsko železniško progo ter navezavo na ljubljansko letališče in logistično središče, ki nastaja ob njem. Tudi v tem primeru gre za projekt, katerega časovni okvir kljub dejstvu, da imajo zamisli o njem že dolgo brado, sega v sredino ali drugo polovico naslednjega desetletja.

Poleg teh dveh velikih infrastrukturnih projektov bo predstavljen še projekt Ois-Air, pri katerem s partnerji iz Italije, Hrvaške, Srbije, Grčije in Albanije sodeluje Tehnološki park Ljubljana, njegov cilj pa je vzpostaviti odprt inovacijski sistem v regiji. Poleg tega ima slovensko noto še projekt Seesari, ki povezuje javne in zasebne deležnike s ciljem inovacij na področju železniškega prometa, v njem pa sodelujejo Slovenske železnice.

Kot zadnji slovensko obarvani projekt bo predstavljen FutureFlow, katerega koordinator je družba Eles, v njegovem okviru pa 12 partnerji iz osmih držav snuje rešitve za izravnavo elektroenergetskega sistema in upravljanje pretokov v elektroenergetskem omrežju. S pomočjo teh bi tudi napredni odjemalci elektrike lahko aktivno sodelovali pri t. i. sekundarni regulaciji, ko pride do nepredvidene razlike med proizvodnjo in odjemom. Na ta način bi tudi pospešili uporabo obnovljivih virov energije.

Poleg omenjenih imata sicer v širšem naboru 48 prednostnih projektov pobude Treh morij slovenski poudarek še gradnja plinovodne povezave med Slovenijo in Madžarsko, izboljšanje povezave električnih omrežij Slovenije in Hrvaške, Slovenija pa bi lahko sodelovala tudi v vzpostavljanju t. i. digitalne avtoceste 5G v regiji.

Med ostalimi projekti, ki bodo v četrtek predstavljeni v Ljubljani, pa velja omeniti npr. še projekt terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krku, ki poteka že kar nekaj časa, a za zdaj še ni jasno, ali bo konec leta 2020 res začel delovati, ter gradnjo podobnega terminala ob Baltiku v kraju Swinoujšcie ter z njim povezanega plinovoda.

Oba projekta je treba gledati v luči prizadevanj ZDA, da v Evropi najde nova tržišča za ameriški plin iz skrilavcev in tako vzpostavi protiutež Rusiji, ki še vedno predstavlja najpomembnejšega dobavitelja energije za EU.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar