FinD - Novice - Pobuda Tri morja za spodbujanje povezovalnih projektov v regiji
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

3.6.2019

Pobuda Tri morja za spodbujanje povezovalnih projektov v regiji

Ljubljana, 02. junija (STA) - Vrh pobude Tri morja, ki ga bo prihodnji teden gostila Slovenija, prerašča v pomembno platformo gospodarskega sodelovanja, usmerjeno v povezovanje Evrope in vzpodbujanja trajnostnega razvoja. Vse bolj zanimiva postaja pobuda tudi za Evropsko unijo in akterje iz širše regije, ne le članic pobude.

Pobuda združuje 12 držav med Jadranskim, Črnim in Baltskim morjem - Avstrijo, Bolgarijo, Češko, Estonijo, Hrvaško, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo.

Ob nastanku leta 2015 je bila mišljena kot politična platforma na ravni predsednikov, ki naj bi okrepila politično podporo projektom, ki so v skupnem interesu sodelujočih držav, EU in celotne transatlantske skupnosti. Glavne prioritete pobude so izvajanje in razvoj ključnih politik s področja energetike, transporta in infrastrukture ter digitalnih povezav.

Pobuda je lani dobila bolj poudarjeno gospodarsko dimenzijo, saj je ob robu vrha v Bukarešti prvič potekal poslovni forum. Na tem srečanju so sprejeli seznam 48 prednostnih projektov, s katerimi naj bi okrepili povezanost med sodelujočimi državami na področjih prometnih povezav, energetike in digitalizacije.

Med projekti je pet slovenskih: drugi tir Divača-Koper, obnova železniškega vozlišča Ljubljana, plinska povezavo med Slovenijo in Madžarsko, izboljšanje električnega omrežja med Slovenijo in Hrvaško ter digitalna avtocesta 5G.

Na vrhu v Ljubljani naj bi pregledali napredek na projektih ter preučili možnost krepitve sodelovanja na omenjenih prioritetnih področjih. Tako bodo organizirane tudi razprave na poslovnem forumu vrha pobude Tri morja. Ta bo potekal vzporedno ob predsedniškem delu, ki ga bo gostil slovenski predsednik Borut Pahor.

Vodenje poslovnega dela je prevzela vlada. Prisotnih bo več ministrov, od ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška do ministra za javno upravo Rudija Medveda in zunanjega ministra Mira Cerarja.

Med posebnimi tujimi gosti bodo ameriški sekretar za energetiko Rick Perry in podpredsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Jürgen Rigterink ter Evropske investicijske banke (EIB) Vazil Hudak. Skupaj se je prijavilo 585 udeležencev iz 30 držav, od predstavnikov politike do gospodarstvenikov. Med njimi bodo predsedniki gospodarskih zbornic 12 držav, tudi vseh držav Zahodnega Balkana.

Poslovni forum se bo v sredo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani začel z vzporednima paneloma o energiji in inovacijah. Na prvem bodo ob Bratuškovi med drugim sodelovali ameriški sekretar Perry, podpredsednica romunske vlade Ana Birchall ter hrvaški minister za okolje in energetiko Tomislav Čorić.

Po razpravi predsednikov, ki bo posvečena geopolitičnim izzivom za EU med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem, bosta na vrsti panela o digitalizaciji in prometnih povezavah. Na drugem bo sodelovala tudi evropska komisarka za promet Violeta Bulc.

V četrtek se bodo že zjutraj odvili štirje "stranski" dogodki, med njimi srečanje predstavnikov gospodarskih zbornic, ki bo sicer zaprto za javnost.

V ospredju bo verjetno "investicijska razprava", ki se je bodo udeležili podpredsednika EBRD in EIB Rigterink in Hudak, pa tudi slovenski minister Počivalšek, predsednik uprave SID banke Sibil Svilan in predsednica uprave poljske državne razvojne banke (BKG) Beata Daszynska-Muzyczka.

Sledila bo strateška razprava voditeljev, ki jo bo odprl profesor na univerzi Stanford Jure Leskovec, udeležili pa se je bodo zunanja ministra Slovenije in Poljske, Miro Cerar in Jacek Czaputowicz, podpredsednica romunske vlade Birchallova in nekdanji ameriški general James L. Jones, zdaj predstavnik ameriškega think-tanka Atlantic Council.

V ozadju foruma, ki ga skupaj pripravljajo slovenska vlada, Center za evropsko prihodnost in Gospodarska zbornica Slovenije, se bo tematsko prepletala tudi tematika vode, saj so reke in morja pomembne transportne poti, pa tudi energetski vir. Pomemben del razprav bo usmerjen v to, kako narediti območje, ki ga obsegajo države pobude, bolj okolju prijazno.

Forum bo imel z udeležbo visokega predstavnika administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa tudi pomembno transatlantsko dimenzijo. Pobuda ima sicer že od samega začetka veliko podporo ZDA, predvsem z vzpodbujanjem oskrbe Evrope z ameriškim utekočinjenim plinom, kakršen je na primer projekt izgradnje tovrstnega terminala na hrvaškem otoku Krk.

Slovenska vlada pri vsem tem zagovarja jasno vključenost Evropske komisije v projekte pobude Tri morja, da bi na ta način krepili povezanost Evropske unije, predvsem pa zmanjševali razvojni zaostanek "vzhodnega krila" EU za zahodnim. A to mora potekati z uporabo obstoječih evropskih mehanizmov, struktur in strategij.

V tem smislu bo pomembno tudi posebno srečanje predstavnikov razvojnih bank in mednarodnih finančnih institucij, ki bodo za zaprtimi vrati preučevali možnosti vzpostavitve posebnega investicijskega sklada pobude Tri morja. Sklad naj bi predstavljal dopolnilo evropskim strukturnim skladom oz. Evropskemu skladu za strateške naložbe, ki ga je vzpostavila Evropska komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar