FinD - Novice - Na posvetu opozorili na neučinkovito porabo javnega denarja za infrastrukturne projekte
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

30.5.2019

Na posvetu opozorili na neučinkovito porabo javnega denarja za infrastrukturne projekte

Ljubljana, 30. maja (STA) - V Sloveniji se po navedbah društva za sonaraven razvoj Focus neredko srečujemo s primeri, ko se za gradnjo javne infrastrukture namenja preveč javnega denarja. Kot najbolj razvpit primer so navedli Teš 6, dohiteva pa ga drugi tir. Prepričani so, da bi morala izbira projektov temeljiti na resničnih potrebah z več pozornosti na lokalnih projektih.

Na današnjem posvetu z naslovom Javni denar za javno dobro: Boljše načrtovanje infrastrukture za bolj učinkovito porabo javnega denarja so se sodelujoči posvetili vprašanjem, kje delamo napake pri načrtovanju infrastrukturnih projektov in ali gradimo infrastrukturo, ki je morda sploh ne potrebujemo. V iskanju odgovorov je društvo Focus kot eno izmed 13 partnerjev iz sedmih držav Zahodnega Balkana sodelovalo tudi v študiji o javni infrastrukturi v jugovzhodni Evropi.

Ena izmed ugotovitev študije je po besedah Lidije Živčič iz Focusa pomanjkanje javnih informacij in razprav pri izbiri projektov na strateški ravni. Pogosto se zgodi, da organi oblasti že vnaprej odločijo o projektu in ga ponavadi sprejmejo brez razprave, je dodala. Prav tako je študija pokazala, da države pri projektih, ki naj bi bili strateški, redko zagotovijo prepričljive dokaze glede njihove upravičenosti.

"Še vedno pri investicijah prevladujejo okoljsko sporno projekti, čeprav je na voljo financiranje za bolj trajnostne projekte. Prav tako postopki javnih naročil še vedno redno vzbujajo pomisleke, podjetja z zgodovino koruptivnih dejanj pa še naprej dobivajo pogodbe," je zaključke študije še povzela Živčičeva. Izpostavila je tudi, da v študiji niso našli nobenih primerov infrastrukturnih projektov, ki bi bili izvedeni na resnično participatoren način.

Pripravili so politična priporočila za odločevalce tako na državni kot lokalni ravni. Med drugim mora izbira projektov temeljiti na resničnih potrebah in mora biti dokazljivo najbolj ekonomičen ter družbeno in okoljsko trajnosten način za izpolnitev teh potreb, je dejala Živčičeva in dodala, da bi moralo biti več pozornosti namenjene lokalnim projektom.

Politik, sociolog in publicist Pavel Gantar je na panelu o javni infrastrukturi izpostavil, da živimo v dobi mega projektov. To so projekti, vredni več kot milijardo evrov, je pojasnil in v Sloveniji kot primer navedel avtocestno omrežje, Teš 6 in drugi tir. Opozoril je na proces demokratičnega odločanja oz. na naivno razumevanje teh procesov. Kot je opozoril, ta ne zagotavlja nujno, da bo izbrana najboljša odločitev. "Daje možnost, a je ne zagotavlja," je poudaril in kot primer navedel koroško cesto, kjer je glasnejša manjšina prevladala nad pasivnostjo večine.

Po besedah Aljaža Plevnika iz Urbanističnega inštituta Slovenije je država pri omenjenem projektu napako storila, ker ni dala jasnih izhodišč, kaj je javni interes. Ta je povezati regijo na višje razvojno središče, to je Celje, je izpostavil. Plevnik se je sicer v razpravi osredotočil na razlike med tradicionalnim načrtovanjem prometa in celostnim načrtovanjem, pri čemer se v Sloveniji po njegovih besedah preveč poslužujemo prvega.

Pri tradicionalnem načrtovanju je osrednji predmet infrastruktura, pri celostnem načrtovanju pa je infrastruktura le eden od načinov doseganja širših ciljev, je poudaril. Pri tradicionalnem načrtovanju sta osrednja cilja pretočnost in hitrost, pri celostnem pa dostopnost in kakovost. Prvo se osredotoča na avtomobile, drugo pa na človeka, je povzel. Kot je še izpostavil Plevnik, se pri tradicionalnem načrtovanju upoštevajo predvsem trije dejavniki, in sicer zastoji, nesreče in stroški, pozablja pa se potovalni stres in učinkovitost, stroški lastništva vozil, socialna izključenost, stroški parkiranja, poraba energije in emisije.

Da je problematična tudi infrastruktura za ravnanje z odpadki, je izpostavil Uroš Macerl iz Eko kroga. Mi infrastrukturo imamo, nove ne potrebujemo, potrebujemo pa optimizacijo, je poudaril. Izpostavil je, da imamo dober sistem sistem ločenega zbiranja, a predimenzionirane in večinoma slabo opremljene sortirnice. Da bi temeljito ocenili stanje in projecirali rešitve, bi potrebovali realne in dobre podatke o tem, koliko odpadkov imamo, kdo jih daje na trg, kdo jih plača, kdo ne, in kje na koncu končajo, je dejal, ob tem pa izpostavil, da teh podatkov nimamo. Dejstvo pri vsem tem pa je, da ustvarjamo preveč odpadkov, je sklenil Macerl.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar