FinD - Novice - Bančniki o regulativi in drugih izzivih industrije
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
FinD-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

29.5.2019

Bančniki o regulativi in drugih izzivih industrije

Ljubljana, 29. maja (STA) - Bančni izzivi so po besedah direktorice bančnega združenja Stanislave Zadravec Caprirolo poleg ostalih povezani tudi s poplavo regulacije. Ker cikličnost velja tudi za regulacijo, ki je je enkrat preveč, drugič premalo, je, kot je izpostavil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle, zelo pomembno, da se o njej izmenja čim več mnenj in izkušenj.

S tem namenom sta vodilni temi letošnjega srečanja v organizaciji Združenja bank Slovenije (ZBS) bančna regulativa in nadzorniške prioritete poslovanja bank. Razprava je tekla tudi o izkušnjah, ki jih je bankam in nadzorniku prineslo obdobje petih let v Enotnem nadzornem mehanizmu (SSM).

"Treba je zagotoviti ravnotežje med regulatornimi in nadzornimi zahtevami, ki zagotavljajo kakovosten okvir upravljanja s tveganji," je povzela Zadravec Caprirolova. A pri tem po njenem ne smemo ohromiti zmožnosti izvajanja osnovnega poslanstva bančnega sistema, to je financiranja gospodarstva. Slednje je bančnikom na srce položil tudi državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.

Razprava o regulaciji pa je po Vasletovih besedah pomembna zato, ker je stabilnost bančnega sistema pomembna ne le z vidika samega sektorja, temveč s širšega gospodarskega vidika. "Vpliva na gospodarsko rast in posledično na kakovosti življenja vseh," je dejal in dodal, da je od trdnosti sistema odvisna tudi uspešnost denarne politike. Ob tem je med drugim opomnil, da smo v krizi zaradi nestabilnosti bančnega sistema izgubili tretjino potencialne rasti.

A v prihodnosti za sektor ne bo pomembna le regulativa in z njo povezana varnost, temveč tudi dobičkonosnost, je izpostavil Gonzalo Gasos, direktor bančnega nadzora v okviru Evropske bančne federacije in med drugim vodja skupine za strategijo SSM. "Morda bo v prihodnje največji izziv kriza zaradi pomanjkanja dobičkonosnosti, predvsem v Evropi," je menil.

Na to je opozorila tudi Zadravec Caprirolova. "Že več kot 70 odstotkov prihodkov bančnega sektorja gre za pokrivanje stroškov zagotavljanja skladnosti, torej za regulativo," je orisala. Za investicije torej verjetno ostane premalo sredstev, je opozorila. Te pa so pomembne, ker ima denimo v Sloveniji več kot polovica bank svoje sisteme v drugi polovici življenjske dobe, je dodala viceguvernerka Banke Slovenije Irena Vodopivec Jean.

Sektor se ob tem sooča z ostalimi izzivi, ki so v tem času predvsem mednarodni. Zadravec Caprirolova je naštela zelo dolgo obdobje nizkih obrestnih mer, razvoj dogodkov med ZDA in Kitajsko, brexit, tehnološki razvoj, odprto bančništvo, okoljske spremembe, spremembe v obnašanju strank, ki lahko "vse zelo korenito spremenijo finančni sistem".

Po Gonsasovem mnenju je v nadzorniškem pristopu, ki ga bo treba pred dokončnim oblikovanjem bančne unije verjetno prevetriti, ključno to, da so metodologija in postopki za vse banke enaki, končna nadzorniška odločitev pa mora temeljiti na preučitvi vsakega primera posebej. "Končna odločitev mora biti ukrojena na banko, nadzornik mora razumeti vse okoliščine, ki veljajo za neko banko," je dejal.

Vodopivec Jeanova je med ključnimi nadzorniškimi prioritetami Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) naštela kibernetsko varnost, obvladovanje nedonosnih izpostavljenosti in zniževanja kreditnih kriterijev ter pripravljenost na zunanje šoke ob geopolitičnih negotovostih, na tveganja nepravilnega ravnanja, ki se je lani močno povečalo, in na tveganje korekcije cen na finančnih trgih, ki lahko močno poslabšala likvidnost bank.

Pomemben je tudi nadzor samih modelov poslovanja bank ter nadzor nad področjem preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. "Tu je trend koncentracija podatkov in poenotenje sistemov ter sodelovanje in izmenjava podatkov," je povedala viceguvernerka.

Na prereguliranost sistema je na okrogli mizi opozoril predsednik uprave Abanke Jože Lenič. To je za majhno banko precej velik izziv, pritisk je zelo velik, je orisal in pojasnil, da hkrati s tem na trgu poteka "bitka za talente". A vseeno je priznal, da je "Abanka z nadzorom ECB postala boljša banka".

"Stanje v slovenskem bančnem sistemu je ugodno in stabilno," je na dogodku ocenil Dragonja. "Želimo, da bi banke poleg kreditiranja gospodinjstva tudi pri kreditiranju gospodarstva dosegale večje rasti," je dejal, a dodal, da ob ustreznem obvladovanju tveganj.

Omenil je konsolidacijo sistema, o kateri je bilo govora tudi v luči zniževanja stroškov, ki jih prinaša obsežna regulativa. V Sloveniji ta poteka predvsem zaradi obljube ob bančni sanaciji. "Dokončna izpolnitev lastniških zavez bo pomenila prenehanje tudi ostalih zavez, ki v določenem obsegu omejujejo banke pri poslovanju," je spomnil in dodal, da se bo "s tem formalno zaključilo obdobje prestrukturiranja slovenskega bančnega sistema".

Predsednik nadzornega odbora ECB Andrea Enria je glede prihodnosti regulative dejal, da po obdobju, ki ga je zaznamovala gradnja pravil, sedaj prihaja čas, ko bo treba stvari uresničevati v praksi in jih privzeti v svoje sisteme. Verjetno pa bo treba kaj prilagoditi, poenotiti, o tem teče razprava, saj v določeni meri razume argumente bank.

Govorci so se danes strinjali, da je bančna regulacija prinesla veliko dobrega, tako za sistem kot za banke same. "Ni pa vse v zakonodaji. Naloga nas vseh je, da bomo v prihodnje bolje pripravljeni na nove izzive, ki jih prinašajo gospodarski cikli, in da oblikujemo odgovorne politike upravljanja s tveganji," je sklenil Dragonja.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar